Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 16.8.2017 15:22:55

Vlada RS sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s plačevanjem prispevkov delodajalcev za zdravstveno zavarovanje delavcev

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada RS sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s plačevanjem prispevkov delodajalcev za zdravstveno zavarovanje delavcev

Vlada RS je na svoji 186. dopisni seji, ki je potekala 1. avgusta 2017, sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Jelke Godec v zvezi s plačevanjem prispevkov delodajalcev za zdravstveno zavarovanje delavcev in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije.

Vlada uvodoma pojasnjuje, da je podlaga za priznanje nadomestila med začasno zadržanostjo od dela predhodno izdana odločba imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije. Z navedeno odločbo je, kadar je ugotovljeno, da je zavarovanec za določen časovni obseg zmožen za opravljanje svojega dela, opredeljeno, koliko ur dnevno je zavarovanec zmožen opravljati delo. Za preostali obseg delovne obveznosti pa je torej zavarovanec nezmožen za delo.

Ker se dnevne delovne obveznosti zavarovancev razlikujejo, so tako nezmožni za delo za različen obseg. Kadar je ugotovljeno, da je zavarovanec zmožen za opravljanje svojega dela v skrajšanem delovnem času 4 ure na dan in njegova dnevna delovna obveznost znaša 6 ur, znaša nezmožnost za delo 2 uri na dan. Če bi zavarovančeva dnevna delovna obveznost znašala 8 ur, pa bi bil nezmožen za delo 4 ure na dan. Za te ure je zavarovanec upravičen do nadomestila plače. 33. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), namreč določa, da ima zavarovanec, ki dela skrajšani delovni čas, za čas zadržanosti od dela pravico do nadomestila (tj. za čas do polne dnevne delovne obveznosti).

Obračun nadomestila plače je torej odvisen od delovnega koledarja zavarovanca. Navedeni podatek Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za potrebe refundacije nadomestila plače zagotovi delodajalec ob vsakokrat vloženem zahtevku za refundacijo. Če delodajalec sporoči ZZZS, da delavec dela po splošnem delovnem koledarju, dejansko pa ta dela po posebnem delovnem koledarju, lahko pride do situacije, opisane v poslanskem vprašanju, t.j. ko bi bilo delodajalcu refundirano nadomestilo plače v znesku, višjem od zneska, do katerega je upravičen zavarovanec, oziroma, ki ga je zavarovanec dejansko prejel. Če je zavarovanec zmožen za delo le 4 ure na dan en teden v mesecu, bi to pomenilo, da bi bilo nadomestilo v konkretnem primeru izplačano za 20 ur (4 ure na dan x 5 delovnih dni), namesto za 16 ur (2 uri 40 minut na dan x 6 dni).

Poudariti je treba, da v tem primeru delavec ni oškodovan, saj mu je delodajalec izplačal nadomestilo ob upoštevanju posebnega delovnega koledarja, saj je po tem koledarju delavec tudi delal (kot to izhaja iz opisanega primera). Oškodovan pa je ZZZS. Glede na to, da je v 5. členu Pravilnika o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (Pravilnik) določeno, da ZZZS delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plač, če jih ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni, vlada svetuje, da delavec o ugotovljenem obvesti ZZZS in priloži morebitna dokazila. Na tej podlagi bo ZZZS lahko izvedel revizijo navedenega postopka in na podlagi ugotovitev ustrezno nadalje postopal nasproti delodajalcu.

Če pa zavarovanec ugotovi, da mu je bilo nadomestilo obračunano ob upoštevanju posebnega delovnega koledarja, čeprav dela po splošnem delovnem koledarju ali obratno, mora na to opozoriti delodajalca, saj ta v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) obračunava nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če delodajalec kršitve kljub opozorilom ne odpravi, pa lahko delavec o navedenem obvesti Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Glede na to, da je v poslanskem vprašanju naveden tudi 33. člena ZZVZZ, tj. da ima zavarovanec, če je njegova plača za skrajšani delovni čas manjša od nadomestila, ki mu pripada za čas, ko ne dela, pravico tudi do nadomestila za to razliko, je treba pojasniti, da je ta določba le teoretične narave, saj do nje v praksi ne more priti. Če delavec namreč dela na svojem delu, dobi zanj za ustrezno število ur tudi plačo, za preostali delovni čas pa se mu odmeri nadomestilo v skladu z določbami ZZVZZ. Nadomestilo je v skladu s sedmim odstavkom 31. člena ZZVZZ omejeno navzgor (tj. zgornji limit), tako da ne more biti višje od plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. Zato nadomestilo od te plače ne more biti višje od nje in torej do razlike sploh ne more priti. Določba ne pomeni, da bi moral ZZZS, kadar bi delodajalec izplačal prenizko nadomestilo, izplačati zavarovancu razliko, saj je v skladu z določbami 137. člena ZDR-1 to primarna obveznost delodajalca.

Glede na navedeno vlada meni, da je sistem obračuna nadomestil plač v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja ustrezen. Zavarovanec je upravičen do nadomestila za ure zadržanosti od dela, delodajalec pa lahko od ZZZS refundira le znesek, ki ne more biti višji od zneska, ki ga je izplačal zavarovancu oziroma do katerega je zavarovanec upravičen. Morebitne napake ali zlorabe pa se lahko preprečijo le ob sodelovanju vseh udeleženih v postopku (delodajalec, delavec in ZZZS).

Vir: MZ

Zadnji članki iz rubrike:

23.9.2019 16:18:41:
Vlada o stanju davčnega dolga

23.9.2019 16:17:44:
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede naraščanja bolniške odsotnosti

23.9.2019 16:15:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin v turistične namene

23.9.2019 16:12:40:
Vlada se je seznanila s poročilom projektnega sveta za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin

23.9.2019 16:11:51:
Vlada določila predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021

Najnovejši članki:

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

23.9.2019 12:47:31:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

23.9.2019 12:47:49:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

23.9.2019 12:48:07:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (19. 09. 2019)

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT