Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 7.8.2017 15:58:16

Vlada sprejela odgovor na zahtevo za dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje glede metodologije izračuna učinka davčnih blagajn

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela odgovor na zahtevo za dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje glede metodologije izračuna učinka davčnih blagajn Vlada je na svoji 145. redni seji, ki je potekala 27. 7. 2017, sprejela odgovor na zahtevo za dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje mag. Andreja Širclja v zvezi z metodologijo izračuna učinka davčnih blagajn.

Šircelj zahteva dopolnitev odgovora vlade na poslansko vprašanje v zvezi z metodologijo za izračun učinka davčnih blagajn. V zahtevi za dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje izpostavlja navedbe iz Poročila o finančnih učinkih in dejavnikih, ki so bili upoštevani pri izračunih, in ugotavlja, da so bili finančni učinki izračunani tako, da je bilo povečanje prihodkov iz naslova davkov (davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodkov iz dejavnosti) zmanjšano za nominalno rast končne potrošnje oziroma rast bruto domačega proizvoda. Šircelj meni, da takšen izračun ne upošteva vseh makroekonomskih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na finančne učinke uvedbe davčnih blagajn, in zato ne odraža dejanskih finančnih učinkov njihove uvedbe. Kot primer dejavnika, ki ni bil upoštevan v Poročilu in je vplival na višino pobranih davkov v dejavnosti turizma, navaja povečanje števila turistov v Sloveniji zaradi večjega števila terorističnih napadov v nekaterih evropskih turističnih državah, kar je imelo za posledico višje prihodke in večje število zaposlitev v tej dejavnosti.

V zvezi z njegovim mnenjem, da izračuni finančnih učinkov davčnih blagajn ne upoštevajo makroekonomskih dejavnikov, vlada strokovnjaku Širclju pojasnjuje, da Metodološka pojasnila Statističnega urada Republike Slovenije za spremljanje bruto domačega proizvoda in drugih agregatov nacionalnih računov ter zaposlenosti v izbor enot opazovanja že zajemajo vse dejavnosti v skladu s konceptom proizvodnje po Sistemu nacionalnih računov (2008) in Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov 2010, torej tudi turistične in iz njimi povezane dejavnosti. Makroekonomski dejavniki, ki so vplivali na učinke uvedbe davčnih blagajn, so tako skladno z metodologijo Statističnega urada že vključeni v povečanje nominalne končne potrošnje oziroma povečanje gospodarske rasti.

V zvezi z oceno finančnih učinkov davčnih blagajn na povečanje prispevkov in dohodnine zaradi novih zaposlitev blagajnikov in vplivom izteka olajšave za pokojninsko zavarovanje vlada pojasnjuje, da so bile v analizi učinkov davčnih blagajn upoštevane oprostitve prispevkov za socialno varnost po posameznih skupinah zavezancev v letih 2015 in 2016. Ugotovljeno je bilo, da se zneski oprostitev plačila prispevkov na podlagi prvega vpisa v register (14. odstavek 145. člena ZPIZ-2) tako za prvo leto oprostitve (50 % olajšava) kot tudi za drugo leto oprostitve (30 % olajšava)  v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 bistveno ne spreminjajo oz. se celo povečujejo. Oprostitve prispevkov za socialno varnost za samozaposlene v letu 2015 so znašale 11.250.283 EUR, v letu 2016 pa 11.584.329 EUR. Upoštevajoč, da je bilo oprostitev prispevkov za socialno varnost za zaposlene in za samozaposlene osebe mogoče uveljavljati že od 1. 7. 2013, vlada ocenjuje, da je bil vpliv večjega števila prijav zaradi spremembe ureditve v največji meri izključen že pred letom 2015 in so podatki za leto 2015 in leto 2016 primerljivi. Kot je razvidno iz podatkov Poslovnega registra Slovenije, je bilo število novo registriranih samozaposlenih oseb v letu 2016 večje kot v preteklih letih. Na podlagi navedenega vlada meni, da iztek oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost na učinke davčnih blagajn nima večjega vpliva.

V Poročilu je kot učinek sistema davčnih blagajn upoštevan del obračunanih prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine za osebe, ki so bile v letu 2016 na novo prijavljene v sistem zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja in pri svojem delu uporabljajo davčne blagajne (blagajnikov). Upoštevani so bili obračunani prispevki in akontacije dohodnine novo zaposlenih blagajnikov za prvo tromesečje po uvedbi novega sistema v skupni višini 21 milijonov evrov. Sistem davčnih blagajn namreč od 1. 1. 2016 Finančni upravi Republike Slovenije omogoča nadzor nad prijavami blagajnikov v zaposlitev in ustreznim plačevanjem obveznosti iz tega naslova.

Poročilo o učinkih uvedbe sistema davčnega potrjevanja računov vsebuje opis metodologije za izračune finančnih učinkov, pri tem pa se uporabljena metodologija naslanja tudi na metodologije drugih državnih ustanov v Republiki Sloveniji, pristojnih za makroekonomske analize in objavo statističnih podatkov.

Pri izračunu učinka uvedbe davčnih blagajn so bili upoštevani različni dejavniki, tako obnašanje gospodarskih subjektov, investicijska dejavnost države ter druge aktivnosti Finančne uprave, katerih namen je spodbujanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti.

Učinki uvedbe davčnih blagajn v višini 81 mio EUR tako predstavljajo le del povečanih  javnofinančnih prihodkov, ki jih pobira Finančna uprava in s tem se bo moral sprijazniti tudi Šircelj. V letu 2016 so bili javnofinančni prihodki, ki jih pobira Finančna uprava, v primerjavi z letom 2015 višji za 494 mio EUR.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

24.9.2019 7:48:01:
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko v zvezi s plačilnimi listami

23.9.2019 16:18:41:
Vlada o stanju davčnega dolga

23.9.2019 16:17:44:
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede naraščanja bolniške odsotnosti

23.9.2019 16:15:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin v turistične namene

23.9.2019 16:12:40:
Vlada se je seznanila s poročilom projektnega sveta za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin

Najnovejši članki:

24.9.2019 10:57:01:
Vzorec dvojezične pogodbe o zaposlitvi za delavce iz Srbije

24.9.2019 8:19:50:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za avgust 2019

24.9.2019 8:03:52:
Sklep o zamenjavi poškodovanih eurobankovcev

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

23.9.2019 12:47:31:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT