Dohodki fizičnih oseb (viri dohodnine) bodo v bodoče obdavčeni na različne načine in po različnih davčnih stopnjah.

• Proporcionalna davčna stopnja za obresti, dividende in dobičke iz kapitala

Dohodki iz zaposlitve, dohodki iz dejavnosti ter dohodki iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti se bodo še naprej obdavčevali na letni ravni (po progresivni lestvici – od 16 do 50 %). Nekateri pasivni dohodki, in sicer obresti, dividende in dobički iz kapitala (npr. tudi prodaja nepremičnine, prodaja deleža v družbi ..) pa bodo po novem obdavčeni po proporcionalni davčni stopnji 20 %.[1] Stopnja dobička iz kapitala se bo vsakih pet let imetništva kapitala znižala za 5 odstotnih točk, in sicer na 15%, na 10% in na 5%, po preteku 20 let pa ti dohodki ne bodo več obdavčeni. Pasivni dohodki bodo (obresti, dividende in dobički iz kapitala) med letom obdavčeni dokončno in se ne bodo več vključevali v letno osnovo za obračun dohodnine, kar bo v primeru, ko davčni zavezanec posreduje kapital manj kot tri leta ugodneje kot doslej, v vseh ostalih primerih pa manj ugodno.

• Obdavčitev obresti

Obresti bodo v letu 2006 in 2007 obdavčene po 15% davčni stopnji, od leta 2008 dalje pa po 20 % davčni stopnji. Rezident Slovenije, ki bo prejel obresti od depozitov pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih po predpisih v Sloveniji in pri bankah in hranilnicah držav članic EU, bo lahko svojo davčno osnovo v letu 2006 zmanjšal za 300.000,00 tolarjev, v letu 2007 pa za 150.000,00 tolarjev (od 2008 dalje bodo obdavčene vse obresti po 20 % davčni stopnji).

Dohodnino od obresti od denarnih depozitov iz bank in hranilnic, ki so ustanovljene bo slovenskih predpisih in predpisih EU, bo odmeril davčni organ na podlagi vložene napovedi prejemnika obresti (medletnega akontiranja od teh obresti ne bo). Davčno napoved bo potrebno vložiti do 28.2. tekočega leta za preteklo leto, davčni organ pa bo davek odmeril do 31.maja. Za ostale obresti bo izplačevalec ob izplačilu odtegnil in plačal akontacijo davka v imenu prejemnika.

• Obdavčitev dohodkov iz vzajemnih skladov in ugotavljanje kapitalskega dobička

S sprejetimi spremembami je ukinjena različna davčna obravnava vlaganj v kvalificirane in nekvalificirane vzajemne sklade. Pri vnovčitvi ali prodaji kuponov vzajemnega sklada, bo obdavčena ustvarjena razlika med nabavno in prodajno vrednostjo. Pri ugotavljanju kapitalskega dobička bomo smeli uskladiti nabavno vrednost kapitala s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin (če bomo imeli v posesti investicijske kupone, VP, deleže ali nepremičnino več kot 1 leto), kar je ugodneje kot doslej, ko te uskladitve ni bilo v zakonu.

Drugi dohodki sklada, ki jih bo izplačala družba za upravljanje, bodo obdavčeni glede na njihovo vrsto (kot obresti ali kot dividende).

• Kapitalski dobički pri vrednostnih papirjih, deležih in nepremičninah

Kapitalski dobički bodo obdavčeni z 20 % davčno stopnjo. S spremembami so uvedene degresivne davčne stopnje (za vsakih izpolnjenih 5 let lastništva se bo davčna stopnja znižala za 5 odstotnih točk, tako da po preteku 20-ih let imetništva kapitala dobiček iz tega naslova ne bo več obdavčen). Pomembno pa je to, da je v zakonu še vedno zapisano, da dobički pri prodaji nepremičnine, ki so bile pridobljene pred 1.1.2002, ne bodo obdavčeni.

Prav tako bodo še naprej izvzeti iz obdavčitve kapitalski dobički, ki jih bomo dosegli pri prodaji rezidenčnega lastniškega stanovanja ali stanovanjske hiše (z največ dvema stanovanjema) po preteku 3 let. Prodajalec mora imeti v takšnem stanovanju ali stanovanjski hiši, ki ima največ dve stanovanji, prijavljeno stalno prebivališče, prav tako pa mora v njem/njej vsaj zadnja tri leta tudi dejansko bivati.

• Oprostitve

V bodoče bo v zakonu zapisanih več oprostitev kot do sedaj. Dohodnine oproščeni dohodki so po novem zamudne obresti, ki so izplačane na podlagi sodnih odločb. Prav tako bodo oproščene plačila dohodnine tudi obresti od vplačil etažnih lastnikov v rezervni sklad, ki se vodijo na posebnem transakcijskem računu rezervnega sklada in jih upravnik nalaga v depozite pri bankah v skladu s stanovanjskim zakonom. Določene oprostitve se upoštevajo že pri odmeri dohodnine za leto 2005.

• Ukinjeno prištevanje dohodkov iz premoženja vzdrževanega člana do 18. leta starosti

Iz zakona o dohodnini lahko razberemo tudi, da se dohodki iz premoženja vzdrževanega otroka do 18. leta starosti ne prištevajo več k staršu, ki zanj uveljavlja davčno olajšavo oziroma k dohodkom tistega starša, ki ima višje dohodke. To pomeni, da so otroci po novem samostojni davčni zavezanci. Slednja sprememba se bo upoštevala že pri odmeri dohodnine za leto 2005. Še vedno pa velja, da so dohodki iz premoženja, ki jih sicer prejme otrok, obdavčeni pri staršu (npr. dohodki iz najemnin), če sta eden ali pa oba starša lastnika prostorov, ki se dajejo v najem. Dohodki iz premoženja so obdavčeni pri otrocih le takrat, kadar starši neomejeno in nepreklicno prenesejo premoženje (npr. stanovanje), ki je vir dohodka, na otroka.

• Dohodki iz dajanja premoženja v najem

Zvišani so tudi normirani odhodki pri izplačevanju dohodkov iz naslova dajanja v najem iz prejšnjih 20% na 40%. Davčna osnova pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem v letu 2006 je dohodek, zmanjšan za stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, če jih v času oddajanja premoženja v najem plačuje najemodajalec. Če najemodajalec ne uveljavlja dejanskih stroškov, lahko uveljavlja normirane odhodke v višini 40 % od dohodka, ki ga doseže z dajanjem v najem. Višje normirane odhodke bodo davčni zavezanci lahko uveljavili že pri odmeri dohodnine za leto 2005.

• Bonitete

Odpravljeno je plačilo dohodnine od uporabe telekomunikacijske opreme (torej tudi od mobilnih telefonov).

Na podlagi sprejetih sprememb se bo v bodoče v devetem in naslednjih letih zasebne uporabe službenega vozila davčna osnova (boniteta) znašala 10 % nabavne vrednosti vozila. Doslej namreč ta osnova v zakonu ni bila opredeljena.

• Nekatere spremembe pri davku od dohodkov iz dejavnosti

Če davčni zavezanec prenese iz gospodinjstva v podjetje stvarno premoženje po začetku opravljanja dejavnosti, se to v davčnem smislu ne šteje več kot prihodek, če je bilo to stvarno premoženje pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti.

Pri ugotavljanju davčne osnove pri prenehanju opravljanja dejavnosti se ne šteje za odtujitev prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec ob začetku opravljanja dejavnosti prenesel iz gospodinjstva v podjetje, in nepremičnin in opreme, ki jih je naknadno prenesel iz gospodinjstva v podjetje v stvarni obliki in so bile zgrajene oziroma pridobljene pred pričetkom opravljanja dejavnosti.

Zasebnik lahko v bodoče brez davčnih posledic (po zakonu o dohodnini) prenese svojo dejavnost ali del dejavnosti tudi na zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka. Črtana je določba, po kateri je dolžna oseba, ki prevzame dejavnost, prenesti vse zaposlene in se zavezati, da bo nadaljevala dejavnosti najmanj 5 let in v tem davčnem obdobju ne bo zmanjšala števila zaposlenih za več kot 50 % glede na prevzeto število zaposlenih.