Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 12.6.2017 10:51:16

Spremembe na trgu dela za zmanjšanje prekarnosti in hitrejšo aktivacijo brezposelnih

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Spremembe na trgu dela za zmanjšanje prekarnosti in hitrejšo aktivacijo brezposelnih

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela in besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela. Oba predloga zakonov pošilja v obravnavo DZ po skrajšanem postopku.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na podlagi dokumenta »Za dostojno delo«, analize slovenskega trga dela, ki jo je v sodelovanju in po naročilu MDDSZ pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), in ugotovitev Inšpektorata Republike Slovenije za delo ter predlogov socialnih partnerjev pripravilo spremembe zakonodaje, ki obsega Zakon o inšpekciji dela in Zakon o urejanju trga dela.

Spremembe obsegajo ukrepe proti prekarnosti na trgu dela oziroma za dostojno delo in ukrepe za hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb.

I.    Ukrepi proti prekarnosti na trgu dela in za dostojno delo

Problem naraščanja dela preko civilnih pogodb oziroma lažnih samozaposlenih je problem vseh držav EU. MDDSZ je za omejitev tega pojava pripravil dokument »Za dostojno delo«, v katerem je analizirano stanje, predvsem pa nabor možnih ukrepov. V skladu z ugotovitvami v dokumentu predlog rešitev zajema preprečevanje nelegalne uporabe atipičnih oblik dela (strožji inšpekcijski nadzor).

Spremembe Zakona o inšpekciji dela prinašajo:

  • Dodaten ukrep inšpektorjev ob ugotovitvi, da se je delo opravljalo na podlagi pogodb civilnega prava ob podanih elementih delovnega razmerja. Gre za pooblastilo inšpektorju za delo, da ob izdaji prepovedne odločbe izda še odredbo, da delodajalec delavcu v roku 3 delovnih dni vroči vsebinsko ustrezno pogodbo o zaposlitvi (ustrezna mora biti ugotovljenemu dejanskemu stanju). S tem ukrepom se zasleduje preprečevanje nelegalne uporabe atipičnih oblik dela. Delavec ima pravno varstvo v primeru neizročitve predloga pogodbe o zaposlitvi ali v primeru izročitve neustreznega predloga pogodbe o zaposlitvi. V kolikor delodajalec ne spoštuje odredbe inšpektorja, je predvidena denarna sankcija.
  • Možnost inšpektorja, da lahko z odločbo prepove opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če dvakrat v obdobju enega leta pravnomočno ugotovi, da delodajalec ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu. Pri tem novem ukrepu inšpektorja gre za prepoved opravljanja dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabe sredstev za delo v delu in obsegu, kjer so te nepravilnosti ugotovljene in ne pri celotnem poslovnem subjektu. S tem ukrepom zaostrujemo nadzor nad kršitvami v zvezi s plačilom za delo, ki so najpogostejše ugotovljene kršitve s strani inšpektorata od leta 2009 dalje.

II.    Ukrepi za hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb

Drugi ukrepi iz svežnja sprememb na trgu dela so v prvi vrsti odziv na  trenutno stanje na trgu dela: gospodarska rast, ki se odraža v rasti zaposlenosti, v kombinaciji z demografsko situacijo (upokojevanje številčnih generacij in vstop na trg dela manjših generacij) in ima za posledico pomanjkanje delovne sile. Na težave s pridobivanjem ustrezno usposobljenega kadra nas v zadnjem času intenzivno opozarjajo številna podjetja.

Ob upoštevanju rasti zaposlenosti, napovedi delodajalcev o zaposlovanju v naslednjih dveh letih ter še vedno relativno visoki brezposelnosti menimo, da je v tem trenutku ključno sprejeti ukrepe za hitrejšo aktivacijo brezposelnih s spremembami zakona o urejanju trga dela.

Ključne spremembe Zakona o urejanju trga dela so:

1.    Obveznost prijave delavca v evidenco iskalcev zaposlitve že v času teka odpovednega roka, s katero želimo doseči čim hitrejšo aktivacijo posameznikov z vidika iskanja nove zaposlitve. Verjetnost nove zaposlitve je namreč najvišja v prvih mesecih po izgubi dela, zato se uzakonja obveznost prijave delavca v evidenco iskalcev zaposlitve najkasneje v roku 3 delovnih dni po vročitvi odpovedi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti (na podlagi trenutno veljavnega zakona ima delavec v odpovednem roku zgolj možnost takšne prijave).
2.    Hkrati se zaostruje še sankcija za nespoštovanje obveznosti iz prejšnje točke (namesto sedaj veljavnega skrajšanja pravice do denarnega nadomestila se za prve tri mesece upravičenosti predlaga znižanje odmernega odstotka iz 80 na 60 % od osnove, kar se bo odrazilo v znižanju denarnega nadomestila);
3.    Spodbuda za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila, s katero želimo doseči čim prejšnjo aktivacije nižje in srednje izobraženih upravičencev do denarnega nadomestila, ki sicer možnosti za zaposlitev imajo, vendar se zanjo zaradi upravičenosti do denarnega nadomestila ne odločajo. ZRSZ bo upravičencu, ki se bo v času upravičenosti do denarnega nadomestila zaposlil za polni delovni čas, do izteka pravice, a največ 12 mesecev po zaposlitvi, izplačeval spodbudo v višini 20 odstotkov zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila, pod pogojem ohranitve zaposlitve za polni delovni čas za celotno obdobje izplačevanja spodbude.
4.    Postopno sankcioniranje kršitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve, s čimer želijo doseči konsolidirano izvajanje ukrepov na nacionalni ravni ter hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb. Trenutno se brezposelno osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb že ob prvi kršitvi obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve. V primeru prejemanja denarnega nadomestila pa hkrati s prenehanjem vodenja v navedeni evidenci izgubi tudi pravico do le-tega. Analize kažejo, da je trenutna ureditev sankcioniranja kršitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve tako stroga, da deluje kontraproduktivno oz. prihaja do neenotnega izvajanja le-te na nacionalni ravni. Predlog zato določa, da bi se takšna oseba prenehala voditi v evidenci iskalcev zaposlitve »šele« ob drugi kršitvi obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve, denarno nadomestilo pa bi se posamezniku namesto takojšnjega prenehanja pravice ob prvi kršitvi »zgolj« znižalo za 30 odstotkov, a ne pod minimum (350 evrov bruto), prenehalo pa (prav tako) šele ob drugi kršitvi (brezposelna oseba, ki ni prejemnik denarnega nadomestila, ob prvi kršitvi ene izmed navedenih obveznosti ne bi bila sankcionirana).

Vir: MDDSZ

Ključne besede:
trg dela
prekarnost
iskalci dela

Zadnji članki iz rubrike:

16.8.2017 15:22:55:
Vlada RS sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s plačevanjem prispevkov delodajalcev za zdravstveno zavarovanje delavcev

7.8.2017 15:58:16:
Vlada sprejela odgovor na zahtevo za dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje glede metodologije izračuna učinka davčnih blagajn

21.7.2017 16:39:39:
Od insolventnega dolžnika se pričakuje, da v postopku prisilne poravnave ravna s potrebno skrbnostjo

21.7.2017 16:39:07:
Vlada je izdala spremenjeno Uredbe o delovnem času v organih državne uprave

21.7.2017 16:38:36:
Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v nadaljnji zakonodajni postopek

Najnovejši članki:

18.8.2017 14:07:02:
Pojasnilo glede sedmega odstavka 131. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1

16.8.2017 16:15:05:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za julij 2017

16.8.2017 16:10:54:
Nadgradnja varnostnih elementov storitve eDavki

16.8.2017 15:58:43:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, junij 2017

11.8.2017 15:32:29:
Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami z vidika DDV - Podrobnejši opis

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT