Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 24.4.2017 14:55:12

Vlada nasprotuje predlaganim spremembam zakona o davku na dodano vrednost

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada nasprotuje predlaganim spremembam zakona o davku na dodano vrednost

Vlada je na svoji 130. redni seji, ki je potekala 13. aprila 2017, sprejela mnenje glede predloga zakona o spremembi zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je državnemu zboru predložil poslanec Andrej Čuš. Vlada omenjenemu predlogu nasprotuje.

Vlada pojasnjuje, da so po trenutni zakonodaji določeni davčni zavezanci oproščeni obračunavanja DDV na podlagi posebne ureditev za male davčne zavezance. V sistemu DDV se mali davčni zavezanci obravnavajo kot končni potrošniki in se jim ni treba identificirati za namene DDV, ni jim treba sestavljati obračunov DDV in jih predlagati davčnemu organu. Po drugi strani pa mali davčni zavezanci nimajo pravice do odbitka DDV oziroma ne morejo zahtevati vračila DDV. Namen te ureditve je, da se z izključitvijo določenih zavezancev iz obveznosti obračunavanja in plačevanja DDV zmanjša stroške izvajanja DDV zakonodaje, tako na strani davčnega zavezanca kot tudi na strani davčnega organa. Posebna ureditev za malega davčnega zavezanca je možna, če davčni zavezanec v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 evrov obdavčljivega prometa. Posebna ureditev za malega davčnega zavezanca - kmečko gospodinjstvo pa je mogoča, ko ta ne vodi knjig in če katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 evrov. Vlada pojasnjuje, da sta mejna zneska 50.000 evrov obdavčljivega prometa in 7.500 evrov katastrskega dohodka, nad katerima sta obe kategoriji malih davčnih zavezancev obvezno vključeni v sistem DDV, primerljiva. Ob upoštevanju dejanskih podatkov iz odmere dohodnine, dejstva, da neposredna plačila v povprečju predstavljajo okoli 60 % obdavčljivega dohodka kmečkih gospodinjstev in dejstva, da je katastrski dohodek glede na realno raven dohodka kmetijske dejavnosti zasebnega sektorja znatno (za več kot 65 %) podcenjen, vlada ugotavlja, da ob sedanji ravni skupnega dohodka prag 7.500 evrov pomeni pričakovani prihodek nad 50.000 evrov, kar pomeni, da je veljavni prag primeren. Glede na to, da se bo v letu 2017 katastrski dohodek glede na realno raven še nekoliko zmanjšal in da se bo, ob upoštevanju postopnega povečevanja deleža katastrskega dohodka v obdavčitev, približal realnemu dohodku šele leta 2019, vlada meni, da bi sicer kazalo spremljati učinke praga 7.500 evrov, vendar bi bilo primerno prag dejansko prilagoditi spremembam v višini obdavčljivega dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti šele, ko na to nakažejo rezultati analize odmere dohodnine.

Vlada meni tudi, da se v sedanjih razmerjih med obdavčljivim in realnim dohodkom osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, z upoštevanjem praga 7.500 evrov obdavčljivega dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, uresničuje načelo enake davčne obravnave zavezancev, ki mu mora DDV zakonodaja slediti, v nasprotnem primeru bi bili mali davčni zavezanci znotraj posebne ureditve za male davčne zavezance, obravnavani različno. Dvig praga katastrskega dohodka za kmečka gospodinjstva na 15.000 evrov bi postavil v slabši položaj druge male davčne zavezance, ki so oproščeni obračunavanja in plačevanja DDV do praga obdavčljivega prometa 50.000 evrov, zato bi bilo posledično potrebno dvigniti zadevni prag tudi za te zavezance. Prag 15.000 evrov katastrskega dohodka bi namreč teoretično pomenil že nad 100.000 evrov obdavčljivega prometa.

Republika Slovenija mora za zvišanje praga za obvezen vstop v sistem DDV na Evropsko komisijo vložiti zahtevo za dovoljenje, da uvede posebni ukrep in poviša prag letnega prometa za obvezen vstop v sistem DDV in dokazati, da bi bil učinek ukrepa na davčne prihodke zanemarljiv. Iz primerjave med državami članicami EU po podatkih o višini praga za obvezen vstop v sistem DDV po stanju v letu 2016 izhaja, da imajo Združeno kraljestvo, Italija in Romunija uveljavljen prag za male davčne zavezance, ki je višji od 50.000 EUR, in sicer Združeno kraljestvo 83.000 GBP (106.114 EUR), Italija in Romunija pa 65.000 EUR. Irska in Francija pa imata višji prag določen le za dobave blaga, in sicer ima Irska uveljavljen prag 75.000 EUR, Francija pa 82.200 EUR. Na drugi strani pa nekatere države (Španija, Švedska) niti nimajo določenega praga za obvezen vstop v sistem DDV, kar pomeni, da morajo vsi davčni zavezanci biti identificirani za namene DDV. Slovenija se s pragom 50.000 EUR uvršča med države članice EU z višjim pragom za vstop v obvezen sistem DDV. Poleg Slovenije ima prag 50.000 EUR še Latvija, primerljiv prag pa Slovaška (49.790 EUR) in Litva (45.000 EUR).

Da bi dosegli primerljivost praga 15.000 EUR katastrskega dohodka, bi se moral prag obdavčljivega prometa za ostale male davčne zavezance dvigniti s 50.000 evrov na 100.000 evrov. V letu 2015 je bilo v sistemu DDV 52.495 zavezancev1 (od skupno 106.008 zavezancev), katerih prihodki niso presegali meje 50.000 evrov. Z dvigom praga na 100.000 evrov bi imelo možnost za izstop iz sistema DDV približno 17.000 zavezancev, pri čemer vlada ocenjuje, da bi se približno desetina od teh zavezancev (1.700) dejansko odločila za izstop iz sistema DDV. Zavezanci so v sistemu DDV, kljub temu da ne dosegajo praga.

Vlada poudarja, da dvig praga tudi zmanjšuje učinek nevtralnosti sistema DDV, ki je osnovno načelo sistema DDV. Načelo nevtralnosti zahteva, da ne pride do kopičenja davčne obveznosti, kar pomeni, da se v sistemu DDV davčnemu zavezancu omogoči, da lahko celotno davčno breme prek odbitka DDV prevali na svojega kupca, ne pa, da bi zaradi prepovedi odbitka DDV moral del ali celotni DDV prenesti v svoje stroške oziroma za ta del zmanjšati svoj dobiček. Na delovanje načela nevtralnosti najbolj vplivajo oprostitve plačila DDV. Pri dobavah blaga in storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, ki je oproščen obračunavanja DDV (mali davčni zavezanec), dodana vrednost ni obdavčena, ostane pa obdavčena dodana vrednost vseh prejšnjih faz, saj ta davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV. S tem pride do kopičenja davka v stroških davčnega zavezanca, kar pa se želi preprečiti z uveljavljanjem načela nevtralnosti.

Predlagana oprostitev obračunavanja DDV za vsako fizično osebo v okviru osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti s statusom mladega kmeta za obdobje treh let od prevzema kmetije z vidika DDV sistema ni možna, saj Direktiva o DDV ne omogoča oprostitev plačila DDV za posamezne fizične osebe s posebnim statusom. V okviru sistema DDV se dobave blaga in storitev z vidika obdavčitve vedno obravnavajo enako, ne glede na status davčnega zavezanca. Izjema od tega pravila, ki je omogočena z Direktivo o DDV, pa je možnost oprostitve plačila DDV za dobavo blaga in storitev davčnih zavezancev, ki ne dosežejo določenega praga, z namenom administrativne razbremenitve malih davčnih zavezancev. Mladi kmetje so torej obravnavani enako kot vsi davčni zavezanci. Te osebe so tako lahko oproščene obračunavanja in plačevanja DDV že v okviru posebne ureditve za male davčne zavezance, kot člani kmečkega gospodinjstva.

Vlada se strinja, da je davčna politika eden od pomembnejših kazalcev privlačnosti poslovnega okolja in je lahko eno izmed orodij za stimuliranje gospodarstva kot celote. Kljub navedenemu pa davčna politika ne more in ne sme biti ključni kazalec privlačnosti poslovnega okolja določene države, temveč lahko predstavlja le podporo drugim ukrepom za zagotavljanje privlačnega poslovnega okolja.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

20.9.2019 15:27:23:
Dvig limita pri brezstičnem poslovanju s 15 evrov na 25 evrov

20.9.2019 13:36:44:
Policija opozarja na (ponovno) povečan pojav spletnih goljufij

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 9:36:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z valutami v slovenskih predpisih

12.9.2019 9:31:02:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

Najnovejši članki:

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

20.9.2019 9:42:34:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:02:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:33:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (19. 09. 2019)

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT