Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 22.3.2017 17:03:08

Vlada o plačevanja prispevkov na dohodke iz premoženja

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada o plačevanja prispevkov na dohodke iz premoženja Racunovodja.com

Vlada je na svoji 126. redni seji, ki je potekala 16. marca 2017, sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Nade Brinovšek v zvezi z mnenjem nekdanjega finančnega ministra glede plačevanja prispevkov na dohodke iz kapitala.

Poslanka Nada Brinovšek je na predsednika državnega zbora naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z mnenjem nekdanjega finančnega ministra glede plačevanja prispevkov na dohodke iz premoženja.

Vlada pojasnjuje, da se zaveda, da je sicer kljub navedenim optimističnim signalom gospodarski, socialni in ekonomski položaj Slovenije in njenih državljanov še vedno do določene mere negotov, zato so vsi že sprejeti ukrepi, kot tudi prihodnji ukrepi, usmerjeni k izboljšanju dejavnikov konkurenčnosti in dviga produktivnosti gospodarstva z varovanjem obstoječih delovnih mest in aktivnostmi za ustvarjanje novih. Ravno to pa pomeni nadaljevanje dela na sistemskih ukrepih, s katerimi se bo lahko zagotavljala blaginja prebivalstva in kakovostna raven socialne države. V tem procesu in pri iskanji ustreznih ukrepov se vlada zaveda, da je to mogoče doseči le z zagotovitvijo usklajenih ukrepov na več področjih, kar zahteva širši družbeni in politični konsenz.

Mednarodne primerjave obremenitve z davki in prispevki kažejo, da struktura davkov v Sloveniji ni najbolj optimalna, saj je z davki in prispevki nadpovprečno obremenjeno delo, precej podpovprečno pa premoženje in dohodek pravnih oseb. Pri obremenitvi dela izstopajo prispevki za socialno varnost, saj je obremenitev z dohodnino pod povprečjem EU28, obremenitev s prispevki pa je nadpovprečna. Enako kažejo tudi podatki o davčnem primežu iz OECD publikacije Taxing Wages. Davčni primež je v Sloveniji višji kot povprečje OECD, pri čemer glavni vir obremenitve predstavljajo prispevki za socialno varnost.

Doseči razbremenitev dela je sicer ena izmed prioritet na ekonomskem področju, ki si jih je zastavila vlada že ob nastopu mandata, kar pomeni, da bi s splošnimi sistemskimi ukrepi, podprla možnosti za stabilno nadaljnjo gospodarsko rast. Spremembe na področju plačevanja javnih dajatev morajo poleg izboljšanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja - predvsem z odpravo administrativnih bremen ter prestrukturiranjem bremen javnih dajatev - na drugi strani zagotavljati tudi stabilne in predvidljive javnofinančne prihodke.

Poleg davkov predstavljajo prispevki za socialno varnost pomemben vir javnofinančnih prihodkov, njihova struktura in višina pa je prav tako lahko pomemben dejavnik za spodbujanje razvoja v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Za razliko od davkov, ki so nenamenski in njihovo plačilo ni povezano s koristmi oziroma pravicami, ki bi iz naslova plačila davka pripadale davčnemu zavezancu, gre pri prispevkih za socialno varnost pravzaprav za prispevke zavarovancev in njihovih delodajalcev za zagotavljanje točno določenih pravic. Upoštevaje navedeno, je prispevke za socialno varnost nujno treba obravnavati v kontekstu sistema socialne varnosti kot celote. Vsekakor pa vlada ponovno poudarja, da je osrednje vodilo pri oblikovanju ukrepov zagotavljanje socialnega tržnega gospodarstva ter ustrezne ravni socialne varnosti, ki temelji na načelih solidarnosti in pravične porazdelitve bremena. Pri tem je torej nujno ravno zasledovanje temeljnega načela, ki temelji na solidarnosti zdravstvenega sistema, ob ohranitvi pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter sočasni dolgoročni finančni vzdržnosti. Z ustrezno kakovostjo, varnostjo, učinkovitostjo in predvsem s finančno vzdržnostjo delovanja zdravstvenega sistema si bo vlada prizadevala za spodbujanje, poleg vsega naštetega, tudi za dvig konkurenčnosti poslovnega okolja, saj bo s tem državljanom Slovenije zagotovila več dela preko večje gospodarske rasti.

Namen predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je v tem trenutku v javni razpravi je tudi, da se odpre možnost za razpravo in se zbere odzive zainteresirane javnosti. Vlada verjame in je prepričana, da se le s širokim družbenim, kot tudi političnim konsenzom, lahko dosežejo in sprejmejo rešitve, ki bodo zasledovale temeljni cilj države – to pomeni zagotavljanje načela enakomerne in pravične porazdelitve javnofinančnih bremen ob javnofinančni vzdržnosti. Nadaljnje korake oziroma rešitve pa bo vlada sprejela po končani javni razpravi, ko bo dobila odzive, saj je bil tudi namen, da se informira čim širši krog deležnikov in s tem tudi da možnost vsem, da sodelujejo pri oblikovanju rešitev, s katerimi se bo lahko zasledovalo navedene cilje.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

28.5.2020 13:57:38:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

1.6.2020 16:15:56:
Ali je z DFS obdavčena provizija, ki jo prejme trgovec za trženje zavarovalnega produkta zavarovalnice “podaljšana garancija”?

1.6.2020 15:31:43:
Čakanje na delo po 1. juniju 2020

1.6.2020 15:03:09:
Preklic dela na domu

1.6.2020 10:57:58:
Delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

1.6.2020 10:18:01:
Tretji interventni zakon - ZIUOOPE

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT