Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju zavod) pri obračunu pokojnin, invalidskih nadomestil, priznavalnin in drugih denarnih dajatev upošteva veljavno davčno zakonodajo, in sicer Zakon o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) in Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki sta bila objavljena v Uradnem listu RS št. 117/2006 in veljata od 1. 1. 2007 dalje.

V letu 2017 se sistem in tehnika obračunavanja akontacije dohodnine od pokojnin, invalidskih nadomestil, priznavalnin in drugih denarnih dajatev, ki jih obračunava in izplačuje zavod, v primerjavi s preteklim letom ne spreminjata.

Ministrstvo za finance je v Uradnem listu RS št. 79 dne 9. 12. 2016 objavilo Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2017, ki jih bo zavod upošteval pri obračunu akontacije dohodnine ob nakazilu pokojnin in drugih obdavčljivih dajatev.

V letu 2017 se ne spreminja meja, pri kateri nastopi davčni odtegljaj pri pokojnini ali invalidskem nadomestilu, če je zavod glavni izplačevalec. Akontacija dohodnine bo odtegnjena od pokojnin višjih od 1.095,15 evra z upoštevanjem splošne in pokojninske olajšave (olajšavo za starost nad 65. let je ukinil ZDoh-2M s 1. 1. 2014).

Vsi zavezanci za dohodnino, ki so rezidenti Republike Slovenije (6. člen ZDoh-2), so, pod pogojem, da drug rezident za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, upravičeni do splošne olajšave. Od 1. januarja 2017 ta na letni ravni znaša 3.302,70 evra.

Prejemniki pokojnin, ki so rezidenti Republike Slovenije, imajo pravico do t. i. pokojninske olajšave, ki znaša 13,5 odstotka pokojnine oziroma osnove za odmero akontacije dohodnine.

Tudi v letu 2017 večina uživalcev pokojnin med letom ne bo plačevala akontacije dohodnine od pokojnin.

V nadaljevanju pojasnjujemo način obdavčitve pokojninskih dajatev in tehniko odmere ter izračuna akontacije dohodnine od mesečnega prejemka.

1. Predmet obdavčitve po ZDoh-2 so:

dohodki iz zaposlitve (37. člen v povezavi s 40. členom ZDoh-2): pokojnine, delne pokojnine, vojaška pokojnina, kmečka starostna pokojnina, letni dodatek, dodatek k tuji pokojnini, akontacije tujih pokojnin in nadomestila iz invalidskega zavarovanja.

ZDoh-2 loči dva načina obračuna akontacije dohodnine, in sicer:

Zavod je glavni izplačevalec:

• sorazmerni del pokojnine, ko zavarovanec ostane v obveznem zavarovanju 2 oz. 3 ure dnevno in hkrati prejema sorazmerni del pokojnine (1. in 2. alinea 3. odstavka 116 člena ZPIZ-2b);
  • nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev ali zaposlitev na drugem ustreznem delu;
  • nadomestilo za čas čakanja ali poklicne rehabilitacije;
  • delna invalidska pokojnina, če uživalec ni vključen v zavarovanje;
  • začasno nadomestilo ali nadomestilo za invalidnost, če uživalec ni vključen v zavarovanje (90. in 94. člen ZPIZ-1);
• nadomestilo za invalidnost (85. člen ZPIZ-2);
• delno nadomestilo (86. člen ZPIZ-2).

Zavod ni glavni izplačevalec:

• nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu;
• delna invalidska pokojnina, če uživalec je vključen v zavarovanje;
• začasno nadomestilo ali nadomestilo za invalidnost (90. in 94. člen ZPIZ-1), če uživalec je vključen v zavarovanje;
• začasno nadomestilo (84. člen ZPIZ-2);
• delna pokojnina (58. člen ZPIZ-1) oziroma polovica pokojnine (2. odstavek 178. člena ZPIZ-1);
• delna pokojnina (40. člen ZPIZ-2);
• 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine;
• sorazmerni del pokojnine, ko zavarovanec ostane v obveznem zavarovanju najmanj 4 ali več ur dnevno ( 3.,4.,5.,6., in 7. alinea 3. odstavka (116. člen ZPIZ-2b).

• drugi dohodki (105. člen ZDoh-2): priznavalnine po zakonu o republiških priznavalninah in po zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture ter priznavalnine učiteljem slovenskega jezika.

2. Davčna osnova:

V skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo od pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja šteje dohodek, kot je odmerjen v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v skladu z drugimi predpisi.

Pri pokojninah, invalidskih nadomestilih in drugih dajatvah iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se za davčno osnovo šteje usklajeni znesek te dajatve, odmerjen v skladu z odločbo zavoda. V primeru hkratnega nakazila pokojnine ali invalidskega nadomestila (če je zavod glavni izplačevalec) in letnega dodatka, ki je po ZDoh-2 tudi obdavčljiv, predstavlja osnovo za obračun akontacije dohodnine vsota obeh dajatev.

3. Dajatve, ki so oproščene plačila dohodnine in jih izplačuje zavod:

• doživljenjska mesečna renta po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in zakonu o pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991,
• zamudne obresti, izplačane na podlagi sodne odločbe,
• zamudne obresti, izplačane na podlagi upravne odločbe ali izvensodne poravnave ali poravnave v upravnem postopku,
• invalidnina za telesno okvaro in dodatek za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
• nadomestilo za invalidnost in dodatek za tujo nego in pomoč po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb,
• preživnina po zakonu o preživninskem varstvu kmetov.

4. Dohodninska lestvica za leto 2017

Stopnjo dohodnine določa 122. člen ZDoh-2. Pri obračunu akontacije dohodnine se upošteva lestvica preračunana na 1/12 leta, in sicer:

5. Davčne olajšave in obračun akontacije dohodnine

Olajšave, ki se upoštevajo uživalcu - rezidentu Republike Slovenije pri mesečnem obračunu akontacije dohodnine, so določene v 111. - 112. členu in 114. - 115. členu ZDoh-2. V letu 2017 so določeni naslednji zneski olajšav:

1. splošna olajšava: mesečno v višini 275,23 evra
2. osebna olajšava:

• invalidu s 100-odstotno telesno okvaro in dodatkom za pomoč in postrežbo mesečno v višini 1.471,57 evra,;
• pokojninska olajšava« je določena v višini 13,5 odstotka od usklajene in odmerjene dajatve.

3. posebna olajšava za vzdrževane družinske člane:

Za uveljavljanje posebne olajšave iz 114. člena se odloči uživalec sam, tako da posreduje zavodu izpolnjeno obvestilo o uveljavljanju davčne olajšave za vzdrževane družinske člane.

Na podlagi tretjega odstavka 287. člena ZDavP-2, lahko zavod posebno olajšavo upošteva pri izračunu akontacije dohodnine od pokojnine, izplačane po dnevu, ko je bilo obvestilo predloženo in dokler zavezanec ne predloži novega obvestila, s katerim sporoči spremembe (četrti odstavek 287. člena ZDavP-2).

• za vzdrževane otroke

• za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana

Od 1. 1. 2007 dalje se v skladu s 7. odstavkom 127. člena ZDoh-2, uživalcem invalidskih nadomestil, ki poleg nadomestila prejemajo tudi plačo oziroma so vključeni v obvezno zavarovanje ter prejemnikom polovice oziroma sorazmernega dela pokojnine (116. člen ZPIZ-2), uživalcem, ki začnejo ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, od delne pokojnine in od 20-odstotne predčasne ali starostne pokojnine, akontacija dohodnine izračuna po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove, z upoštevanjem pokojninske olajšave v višini 13,5 odstotka. V skladu z 8. odstavkom 127. člena ZDoh-2 se lahko zavezanec sam odloči za znižanje stopnje akontacije dohodnine (vendar ne nižje od 16 odstotkov).

6. Primeri konkretnih odmer akontacije dohodnine za leto 2017 za uživalca s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji

a) od pokojnine in invalidskega nadomestila, kjer je zavod glavni izplačevalec

Prikaz obračuna akontacije dohodnine upoštevajoč splošno in pokojninsko olajšavo, od pokojnine v višini 1.200,00 evra.

Ob tem bi radi opozorili, da se v primeru, ko se prejemki izplačajo uživalcem, ki niso rezidenti Slovenije oziroma so rezidenti države, s katero Republika Slovenija nima sklenjenega sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja, obdavčijo po lestvici, pri čemer pa se ne upoštevajo olajšave.

Te države so: Argentina, Avstralija, Brazilija, Južna Afrika, Indonezija, Tunizija, Egipt, Nova Zelandija, Panama, Monako, Tajska, Venezuela, idr.

V primeru obračunavanja akontacije dohodnine od prejemkov, katerih uživalci so rezidenti držav, s katero Slovenija ima sklenjen sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja, se uživalcem pokojnina obračuna in izplača brez davčnega odtegljaja. Primeroma gre za rezidente iz naslednjih držav:

• države Evropske unije in EGP: Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Grčija, Italija, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija, Anglija, Ciper, Estonija, Irska, Litva, Latvija, Nizozemska,Švica, Estonija, Hrvaška.
• nekatere druge države: Rusija, Srbija, Črna gora, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Izrael, Tajska, Turčija, Kosovo, Ukrajina.

Slovenija ima sklenjene sporazume tudi z nekaterimi državami, pri katerih pa velja načelo obdavčitve po viru obdavčitve, torej v Sloveniji. Te so: Kanada, Luksemburg, Madžarska, Bolgarija, Romunija, Švedska, Združene države Amerike, Malta.

Za upravičence, rezidente Norveške pa velja posebnost, saj sporazum med Republiko Slovenijo in Norveško predvideva obdavčitev v Sloveniji po stopnji 15 odstotkov.

b) od dela pokojnine in invalidskega nadomestila, kjer zavod ni glavni izplačevalec

• znesek neto nadomestila predstavlja davčno osnovo,
• obračunana akontacija dohodnine: 25 odstotkov od osnove,
• »pokojninska« olajšava 13,5 odstotka od odmerjenega nadomestila,
• izračunana akontacije dohodnine (obračunana akontacija dohodnine, zmanjšana za pokojninsko olajšavo),
• znesek nadomestila po obdavčitvi.

Glede na 8. odstavek 127. člena ZDoh-2 lahko uživalec dela pokojnine oziroma invalidskega nadomestila, ki je sočasno tudi še zaposlen, uveljavlja znižanje stopnje akontacije dohodnine v razponu od 25 odstotkov navzdol do 16 odstotkov. Zahtevek vloži na podlagi 286. člena ZDavP-2 preko predpisanega obrazca na pristojni izpostavi finančnega urada glede na prebivališče. Le-ta mora v petih dneh odločiti o zahtevi. V primeru pozitivne odločitve finančni urad izda potrdilo o znižani stopnji akontacije dohodnine, po prejemu le-tega uživalec potrdilo kot napoved ugodnosti posreduje zavodu. Takšno znižanje velja le za eno davčno leto in ga je potrebno v začetku vsakega leta obnoviti.

Uživalcu invalidskega nadomestila bo tako obračunana in odtegnjena akontacija dohodnine pri vsakem nakazilu nadomestila, in sicer tehnično gledano v višini 11,5 odstotka zneska nadomestila, če gre za obdavčitev po stopnji 25 odstotkov, oziroma le v višini 2,5 odstotka zneska nadomestila, če gre za obdavčitev po najnižji dopustni znižani stopnji, to je 16 odstotkov.

Prikaz obračuna akontacije dohodnine od nadomestila, kjer zavod ni glavni izplačevalec in zavezanec ni uveljavljal znižanja stopnje akontacije dohodnine od višine 800,00 evrov

Izračun pokaže, da v danem primeru znaša znesek akontacije dohodnine 92,00 evrov, kar ustreza višini 11,5 odstotka zneska nadomestila.

Tistim zaposlenim delovnim invalidom, ki jim je zavod priznal pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem do 31. 12. 1999, nadomestilo obračunava in izplačuje delodajalec pri obračunu plače ter tudi obračuna akontacijo dohodnine.

c) od drugih dohodkov - priznavalnin

• neto priznavalnina predstavlja davčno osnovo,
• obračunana akontacija dohodnine: 25 odstotkov od osnove,
• "pokojninska" olajšava 13,5 odstotka od odmerjene priznavalnine,
• obračunana akontacija dohodnine (obračunana akontacija dohodnine, zmanjšana za pokojninsko olajšavo),
• znesek priznavalnine po obdavčitvi.

Tudi pri tej dajatvi bo uživalec tekoče plačeval akontacijo dohodnine. Tehnični izračun kaže davčni odtegljaj v višini 11,5 odstotka od zneska priznavalnine (glej tehnični izračun pri nadomestilih, če zavod ni glavni izplačevalec).

7. Pravni predpisi

Predpisi, ki urejajo davčno in dohodninsko področje ter pojasnila, so zagotovljeni tudi na spletni strani Finančne uprave RS.

Vir: ZPIZ