Davčni organ v postopkih kontrole obračunov DDV pri obračunavanju DDV od uvoza blaga ugotavlja, da davčni zavezanci v polje 26 obračuna DDV za julij in avgust 2016 niso vključili pravilnih zneskov DDV od uvoza blaga, prepuščenega v prost promet v teh dveh mesecih.

Št. 4230-613/2016-3, z dne 30. 9. 2016

Davčni organ v postopkih kontrole obračunov DDV pri obračunavanju DDV od uvoza blaga ugotavlja, da nekateri davčni zavezanci v polje 26 obračuna DDV za julij 2016 niso vključili pravilnih zneskov DDV od uvoza blaga, sproščenega v prost promet v mesecu juliju. Enako ugotavlja tudi za obračune za mesec avgust (za blago, sproščeno v prost promet v mesecu avgustu).

Opozarjamo, da mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. Davčni zavezanec mora izkazati svojo obveznost z obračunom DDV, in sicer mora davčnemu organu predložiti obračun DDV z vsemi podatki, potrebnimi za izračun davka, za katerega je nastala obveznost obračuna, za odbitke, za skupno vrednost transakcij v zvezi z obračunanim davkom in opravljenimi odbitki ter za vrednost vseh oproščenih transakcij. Carinske deklaracije z vsemi podatki so posredovane vložniku deklaracije (z obvestilom o prepustitvi IE429), zato predlagamo vsem davčnim zavezancem, da pridobijo pravočasno podatke od svojih carinskih zastopnikov (špediterjev). Le ti namreč razpolagajo s temi podatki in jih lahko posredujejo v zbirni obliki (seznam MRN z zneski za določeno davčno obdobje). Na portalu eCarina uvozne deklaracije z označenim plačilom G niso na razpolago, saj v tem primeru plačilo DDV ni zavarovano na podlagi carinske zakonodaje.

Pri vključevanju zneska DDV po posameznih uvoznih deklaracijah v ustrezno davčno obdobje je treba upoštevati datume prepustitve blaga, datum sprejema carinske deklaracije in vrsto uvozne deklaracije ter rok za predložitev obračuna DDV (20. v mesecu ali zadnji delovni dan meseca). Več glede ustreznega vključevanja je pojasnjeno v Prilogi 2 Navodil o formalnostih, vezanih na plačevanje uvoznega DDV.

Če davčni zavezanec ne obračuna DDV od uvoza blaga v obračunu DDV za obdobje, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek, ali pravočasno ne obračuna DDV od razlike v davčni osnovi po dopolnilni deklaraciji, v obračunu DDV, v katerem davčni zavezanec popravi napako, izračuna obresti na podlagi 88.b člena ZDDV-1.

V izogib plačilu obresti pozivamo davčne zavezance k pravočasnemu obračunavanju DDV od uvoza blaga skladno z danimi navodili. Davčne zavezance, ki v obračunu DDV za meseca julij in avgust 2016 iz različnih razlogov niso obračunali DDV od uvoza blaga (ali razlike po dopolnilnih deklaracijah), čeprav bi ga morali, pa pozivamo, da napako popravijo v tekočem obračunu DDV oziroma v prvem naslednjem obračunu DDV, ter skladno z 88.b členom ZDDV-1 od premalo obračunanega DDV obračunajo obresti.

V nadaljevanju dodatno pojasnjujemo obračunavanje DDV od uvoza prek obračuna DDV.

Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV od uvoza blaga v skladu s 35. členom Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A, 101/13–ZIPRS1415, 86/14 in 90/15) nastane, ko je blago uvoženo. DDV se obračuna od davčne osnove, določene v skladu z 38. členom ZDDV-1.

Prejemnik blaga, ki izkaže obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV, v zvezi s tem uvozom izpolni naslednja polja obračuna DDV:
- polje 31: vpiše davčno osnovo za obračun DDV od uvoza blaga;
- polje 26: vpiše vrednost obračunanega DDV od uvoza blaga v davčnem obdobju (DDV, obračunan po splošni in nižji stopnji skupaj), davčna osnova je vključena v polje 31;
- polje 41 ali 42: če ima prejemnik blaga pravico do odbitka DDV, vpiše vrednost odbitka DDV od uvoza blaga. Davčni zavezanec pravice do odbitka DDV za uvoženo blago ne sme uveljaviti prej kot v davčnem obdobju, v katerem je obračunal DDV od uvoza blaga.

Blago se prepusti v prost promet na podlagi naslednjih tipov deklaracij:
1. običajna deklaracija (tip A);
2. poenostavljena deklaracija (tip B) – dopolnilna deklaracija (tip X);
3. vpis v evidence deklaranta (tip B (A3) – dopolnilna deklaracija (tip Z);
4. poenostavljena deklaracija (komercialni dokument) – dopolnilna deklaracija (tip Y),
5. vpis v evidence deklaranta – dopolnilna deklaracija (tip Z);
6. začetna popolna deklaracija (tip Z (A3)).

Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10,110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16 in 45/16) v desetem odstavku 42. člena določa, da če se za uvoz blaga, za katerega je bil izkazan obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV v skladu s šestim ali sedmim odstavkom 77. člena ZDDV-1, zahteva vložitev dopolnilne deklaracije in je ta bila vložena po roku za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je bilo blago uvoženo, ter se davčna osnova za to uvoženo blago spremeni, se za davčno obdobje, v katerem je vložena dopolnilna deklaracija, davčna osnova določi kot razlika med davčno osnovo po dopolnilni deklaraciji in davčno osnovo po poenostavljeni deklaraciji.

Če je dopolnilna deklaracija predložena po roku za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je bilo blago sproščeno v prost promet, se morebitna razlika med davčno osnovo po dopolnilni deklaraciji in davčno osnovo po poenostavljeni deklaraciji upošteva v obračunu za davčno obdobje, v katerem je bila vložena dopolnilna deklaracija. Pri tem ni pomembno, kdaj je bil obračun DDV dejansko predložen (če je DDV-O na primer predložen 10. v mesecu, je treba upoštevati podatke po poenostavljenih deklaracijah, ki bodo za davčno obdobje, na katero se nanaša predloženi obračun DDV, predložene do zakonsko določenega roka za predložitev (20. v mesecu ali zadnji delovni dan meseca).

Podrobnosti, primeri