V skladu s prvim odstavkom 28. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A, 101/13–ZIPRS1415, 86/14 in 90/15) je kraj opravljanja prevoza potnikov kraj, kjer se opravlja prevoz, pri čemer se upošteva prevožena razdalja. Navedena določba povzema določbo člena 48 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11. 12. 2006 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2006/112/ES).

Glede na navedeno se mora davčni zavezanec, ki opravi storitev cestnega prevoza potnikov, za del poti, ki jo opravi na ozemlju Slovenije, identificirati za namene DDV ter od opravljene storitve obračunati DDV (na podlagi splošne ali posebne ureditve za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov, ki jo pod posebnimi pogoji lahko uporabljajo davčni zavezanci, ki v Sloveniji nimajo sedeža/stalne poslovne enote ali stalnega/običajnega prebivališča).

Kraj obdavčitve pri dajanju prevoznega sredstva v najem je kraj, kjer ima sedež najemnik prevoznega sredstva (25. člen ZDDV-1 oziroma 44. člen Direktive), razen v primeru kratkoročnega najema, kjer se kot kraj obdavčitve šteje kraj, kjer je prevozno sredstvo dejansko dano na razpolago najemniku (30.b člen ZDDV-1).

Pri določitvi kraja obdavčitve pri dajanju prevoznega sredstva v najem ni pomembno, ali se prevozno sredstvo daje v najem z ali brez voznika. Pri najemu prevoznega sredstva z voznikom se taka transakcija lahko šteje kot enotna transakcija (osnovna storitev najema in pomožna storitev prevoza), ki stranki ni sama sebi namen ampak pomeni le sredstvo za boljšo uporabo osnovne storitve.

Pri najemu prevoznega sredstva z voznikom je odločilno, kdo prevzame odgovornost za izvedbo storitve potniškega prevoza, ali je to avtobusni prevoznik, ki odda avtobus v najem in hkrati opravi prevoz, ali organizator potovanja, ki sicer najame avtobus z voznikom, hkrati pa sam prevzame odgovornost za prevoz potnikov.

Če avtobusni prevoznik, ki sicer daje v najem avtobus s šoferjem organizatorju potovanja in s potniki nima pogodbenega odnosa, prevzame odgovornost za izvedbo storitev potniškega prevoza, opravi prevozno storitev. Če pa odgovornost za prevoz prevzame najemnik avtobusa s šoferjem, prevoznik opravi enotno storitev dajanja prevoznega sredstva v najem, pri čemer je storitev prevoza pomožna storitev osnovni storitvi najema.

Glede na opisano razlago in določitev načina opredelitve, ali gre za storitev dajanja prevoznega sredstva v najem ali za opravljanje storitve prevoza potnikov, za presojo ni pomembno, v kakšnem odnosu do potnikov je avtobusni prevoznik, ampak stopnja odgovornosti avtobusnega prevoznika za prevoz.

Avtobusni prevoznik, ki bi sicer po DDV zakonodaji lahko opravil enotno storitev dajanja prevoznega sredstva v najem, pri kateri storitev prevoza potnikov predstavlja pomožno storitev, se ne more izogniti odgovornosti za opravljeno storitev do potnikov, ki jih prevaža, samo za to, ker z njimi nima neposrednega pogodbenega odnosa. V tem primeru se tako šteje, da avtobusni prevozniki, ki opravijo storitev prevoza potnikov organizatorju potovanj, opravijo storitev prevoza potnikov in je na podlagi tega kraj obdavčitve v skladu z 28. členom ZDDV-1 kraj, kjer se opravlja prevoz, pri čemer se upošteva prevožena razdalja.