Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 14.11.2008 13:49:17

Odpravnina

Lidija Trampuš univ.dipl.iur.

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

Odpravnina

Pojem odpravnina pomeni med drugim enkratno izplačilo npr. ob prenehanju delovnega razmerja ali ob upokojitvi. V delovnopravni zakonodaji se srečujemo z odpravnino ob upokojitvi in odpravnino v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Višina odpravnine je odvisna od višine delavčeve plače, vendar je treba poudariti, da odpravnina ni plačilo za opravljeno delo, pač pa ima socialno plat, saj delavcu pomaga preživeti v prehodnem obdobju do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. V primeru upokojitve, pa predstavlja plačilo za delavčevo zvestobo podjetju in omili prehod delavca iz zaposlitvene v upokojensko dobo.

Stališče sodne prakse (sodba Vrhovnega sodišča VIII Ips 149/2001) je, da je odpravnina oblika varstva dohodka delavca, ki mu je prenehalo delovno razmerje. To stališče potrjuje dejstvo, da se odpravnina obvezno izplačuje v denarju in ne v kakšni drugi obliki, pa tudi dejstvo, da delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine, če zagotovi varstvo delavca na drugačen način, in sicer z ustrezno zaposlitvijo pri drugem delodajalcu ali z dokupom delovne dobe.

Odpravnina v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca

Je jasno določena v 109. členu ZDR. Pri tej vrsti odpovedi sta pomembna dva elementa in sicer:

- da je odpoved pogodbe o zaposlitvi podana s strani delodajalca

- da je razlog nesposobnost delavca oz. poslovni razlog (delodajalec ne potrebuje več dela, ki ga je delavec opravljal po pogodbi o zaposlitvi).

V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ZDR določa odpravnino le takrat, ko odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec iz razlogov na strani delodajalca, ki so taksativno našteti v 112. členu ZDR. Delavec ima zaradi ravnanj delodajalca pravico do odpravnine, določene za primer redne odpovedi iz poslovni razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača delavca, ki jo je oz. bi jo prejel v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Upoštevati je potrebno bruto zneske plače. Tako se je opredelila tudi sodna praksa. (sodba Vrhovnega sodišča VIII Ips 142/95)

Pogoj za pridobitev pravice do odpravnine je, da je delavec zaposlen pri delodajalcu najmanj eno leto in en dan. V ta čas se všteva tudi čas zaposlitve delavca pri delodajalčevih prednikih. Ključnega pomena, da lahko govorimo o prednikih delodajalca je, da delovno razmerje delavca ni bili prekinjeno.

Višina odpravnine je v ZDR določena v razponu. Če je delavec zaposlen:

- več kot 1 do 5 let, 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu,

- več kot 5 do 15 let, 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu,

- več kot 15 let, 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu.

Tako bi delavec, ki bi pri delodajalcu delal 7 let prejel odpravnino v višini:

7*1/4 povprečja bruto plače. To je 1,75 povprečja bruto plače

ZDR določa maksimum izplačane odpravnine. Ta ne sme presegati desetkratnika osnove povprečne mesečne plače delavca, ki jo je oz. bi jo prejel v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Odpravnina v primeru upokojitve

Gre delavcu v primeru, ko mu pogodba o zaposlitvi preneha zaradi upokojitve. Pri tem ni važno, koliko časa je bil delavec zaposlen pri zadnjem delodajalcu. Višino te odpravnine določa 132. člen ZDR, določena je v absolutnem znesku - dveh povprečnih mesečni plač v RS za pretekle 3 mesece oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle 3 mesece, če je to za delavca ugodneje.

ZDR v 2. odstavku istega člena določa, da delavec do take odpravnine ni upravičen, če ima pravico do odpravnine po 109. členu ZDR in v primeru, če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec pa je upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 109. členu oz. znesek dokupa pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine po 1. odstavku 132. člena ZDR.

Posebne oblike odpravnine:

Sprememba delodajalca

Ta pomeni prevzem delavca s strani novega delodajalca. Pri tem gre za pravnega naslednika dotedanjega delodajalca. Če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi pri novem delodajalcu, ker so se mu zaradi objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi (pri predhodniku), ima delavec pravico do odpravnine tako, kot v primeru, če bi mu delodajalec odpovedal pogodbo iz poslovnih razlogov.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, likvidacije ali v primeru potrjene prisilne poravnave

Delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi navedenih razlogov, imajo pravico do odpravnine v skladu z določili 109. člena ZDR. Posebnost je ta, da se v takem primeru delodajalec in delavec lahko pisno sporazumeta o zmanjšanju višine te odpravnine, če bi bil zaradi izplačila le te ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

Odpravnina po zakonu ali kolektivni pogodbi

Večkrat se postavlja vprašanje, ali izplačati delavcu odpravnino po zakonu ali po kolektivni pogodbi. Dejstvo je, da je potrebno upoštevati tista določila, ki so za delavca ugodnejša. Velika večina podpisnikov kolektivnih pogodb dejavnosti, je z uveljavitvijo novega zakona o delovnih razmerjih podala razlago, katera določila teh pogodb veljajo, ter katera se črtajo in se uporablja ZDR. V primeru dileme, bi dokončni odgovor lahko podale le stranke oz. podpisnice posamezne kolektivne pogodbe.

Lidija Trampuš univ.dipl.iur.

Zadnji članki iz rubrike:

26.6.2019 15:53:26:
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji in Protokola о izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji (BRSZD)

6.6.2019 12:39:04:
Registrska številka ni več obvezen podatek pri iskanju zavarovanja v postopkih M-2, M-3 in odjava M12

4.6.2019 16:06:36:
Nasvet tedna: Regres za letni dopust – izplačila v več delih

3.6.2019 15:19:33:
Podatki za obračun plač za maj 2019

30.5.2019 14:14:54:
Regres za letni dopust (pojasnilo FURS)

Najnovejši članki:

26.6.2019 15:58:50:
S poenostavitvijo zakonodaje do hitrejšega reševanja vlog za državne štipendije in tudi do več štipendij

26.6.2019 15:16:23:
Poročilo o gibanju plač za februar 2019

26.6.2019 14:49:10:
Prejemniki namenitve dela dohodnine za donacije

19.6.2019 10:43:55:
Novi predlogi davčnih sprememb - 18. 6. 2019

18.6.2019 15:39:26:
Oddajate stanovanje preko Airbnb in Bookinga? Kaj pa davki?

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT