Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 29.4.2019 21:16:59

Davčno potrjevanje računov - Pogosta vprašanja in odgovori (251-300)

Rubrika: Davčne blagajneprint Natisni

Davčno potrjevanje računov - Pogosta vprašanja in odgovori (251-300)

Vir: FURS

Kazalo:

Vprašanje 251: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah - izvozu v tretje države in dobavah v EU, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV? (22. 12. 2015)

Vprašanje 252: Potrjevanje avansnega računa in končnega računa za opravljeno dobavo (22. 12. 2015)

Vprašanje 253: Račune izdajam v nepremičnem poslovnem prostoru in na terenu (opravljam prodajo od vrat do vrat). V nepremičnem poslovnem prostoru imam urejen dostop do interneta, zato račune, ki jih izdam v nepremičnem poslovnem prostoru, davčno potrjujem neposredno ob izdaji. Na terenu ne izdajam davčno potrjenih računov, ker mi mobilna blagajna ne omogoča vzpostavitve internetne povezave preko mobilnega omrežja. Te račune pošiljam v potrjevanje naknadno, ko se vrnem v nepremični poslovni prostor (najkasneje v roku dveh delovnih dni). Ali je takšen postopek potrjevanja računov pravilen oziroma ali lahko izdajam račune na terenu brez EOR oznak? (22. 12. 2015)

Vprašanje 254: Kaj se vpiše v datoteko s podatki o računu v polje »Znesek povračil« (R_3.7)? (22. 12. 2015)

Vprašanje 255: Kakšne so poenostavitve pri potrjevanju računov za storitve opravljene preko avtomatov, ki so objavljene v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS št. 90/2015), z dne 27. 11. 2015? (22. 12. 2015), Kako se potrjujejo računi za storitve opravljene preko avtomatov od 1. 7. 2016 dalje? (15. 7. 2016)

Vprašanje 256: Na kakšen način bodo izdajali davčno potrjene račune taksisti? (22. 12. 2015)

Vprašanje 257: Račune izdajam v večih pisarnah, ki se nahajajo v dveh stavbah na dveh različnih naslovih. Kako podrobno moram označiti in registrirati poslovne prostore? (22. 12. 2015)

Vprašanje 258: Ali moram račun (dobropis, storno računa, bremepis,..), s katerim se spreminjajo podatki o računu, izdati preko iste elektronske naprave preko katere je bil izdan prvoten račun? (22. 12. 2015)

Vprašanje 259: Račune izdajam preko mobilne blagajne. Programska oprema za izdajanje računov je nameščena lokalno na mobilni blagajni. Na kakšen način izdajam in potrjujem račune v primeru prekinitve internetne povezave? (22. 12. 2015)

Vprašanje 260: Račune izdajam preko mobilne blagajne. Programska oprema za izdajanje računov (oziroma namensko digitalno potrdilo) je nameščena v oblaku. Na kakšen način izdajam in potrjujem račune v primeru prekinitve internetne povezave? (22. 12. 2015)

Vprašanje 261: Ali lahko uporabljam »BETA produkcija« različico programa MINI blagajna za izdajanje pravih računov kupcem? (22. 12. 2015)

Vprašanje 262: Račun smo poslali v potrditev na FURS. FURS račun potrdi, pred prejemom odgovora z EOR oznako pa se prekine delovanje elektronske naprave za izdajo računov (npr. zaradi sistemske napake, izpada elektrike,…) oziroma pride do prekinitve internetne povezave. Posledično si naprava ne zabeleži odgovora oz. EOR oznake. Kako naj ravnamo v takšnem primeru? Ali ta račun ponovno pošljemo v potrditev? Kako se bo v tem primeru odzval informacijski sistem FURS in kakšen bo odgovor? (22. 12. 2015)

Vprašanje 263: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV? (30. 12. 2015)

Vprašanje 264: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, ki v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost niso predmet DDV (neobdavčljive dobave)? (30. 12. 2015)

Vprašanje 265: V katero polje v datoteko s podatki o računu se vpiše znesek turistične takse, ki je zaračunana na računu? (29. 12. 2015) 152

Vprašanje 266: Kakšna je razlika med dobavami, ki se vpisujejo v polje »Vrednost oproščenih dobav« (R_3.9.5), in dobavami, ki se vpisujejo v polje »Vrednost neobdavčljivih dobav« (R_3.9.7)? (30. 12. 2015)

Vprašanje 267: Poslovni prostor (stavba) v katerem izdajamo račune nima identifikacijske oznake v registru nepremičnin pri Geodetski upravi. Kako naj registriramo poslovni prostor? (30. 12. 2015)

Vprašanje 268: Poslovni prostor (stavba) v katerem izdajamo račune nima naslova. Kako naj registriramo poslovni prostor? (30. 12. 2015)

Vprašanje 269: Kot poslovni prostor želim registrirati celotno stavbo. Stavba je v registru nepremičnin razdeljena na več delov stavbe. V datoteko s podatki o poslovnem prostoru je možno vpisati le en del stavbe. Kateri del stavbe naj vpišem v datoteko s podatki o poslovnem prostoru v tem primeru? (30. 12. 2015)

Vprašanje 270: Programska oprema za izdajanje računov je nameščena centralno na strežniku. Kot elektronsko napravo smo označili strežnik. Preko strežnika izdajamo račune v večih registriranih poslovnih prostorih. Ali lahko uporabim centralno številčenje računov po centralni elektronski napravi v enem zaporedju čez več poslovnih prostorov? (30. 12. 2015)

Vprašanje 271: Povzetek: Poslovni prostor, elektronska naprava, zaporedna številka računa. (30. 12. 2015)

Vprašanje 272: Račun je bil zaradi prekinitve internetne povezave izdan brez EOR oznake. EOR oznako smo pridobili naknadno. Ali mora biti na kopiji računa navedena EOR oznaka (npr. če kupec kasneje zahteva izpis kopije računa)? (30. 12. 2015)

Vprašanje 273: Kako je z navajanjem vrste blaga na poenostavljenem računu? (30. 12. 2015)

Vprašanje 274: Ali turistična agencija davčno potrdi le znesek prvega obroka, ki je plačan z gotovino, ko je potniku izdan račun ob zaključku potovanja? (30. 12. 2015)

Vprašanje 275: Vrtci in davčno potrjevanje računov za ogled lutkovne predstave. (30. 12. 2015)

Vprašanje 276: Ali mora gostinec, ki izda račun (odkupni blok) za dobave iz kmetijskih in gozdarskih pridelkov iz OKGD, ki mu jih opravi dobavitelj, ki je iz OKGD obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku, davčno potrditi. (30. 12. 2015)

Vprašanje 277: Gostinec donira (da brezplačno) gasilskemu društvu dve kosili. Ob konzumaciji gosta predložita brezplačni darilni bon. Ali o tej brezplačni realizaciji gostinec izda račun in ga pošlje v davčno potrditev? (30. 12. 2015)

Vprašanje 278: Ali so doboropisi in bremepisi, ki se nanašajo na račune izdane v letu 2015 predmet davčnega potrjevanja? (30. 12. 2015)

Vprašanje 279: Ali je potrebno potrditi račun v primeru plačila s kreditnimi ali plačilnimi karticami preko sistema, kot je Bankart ali MegaPOS, katerega ponudnik ima glede na ZPlaSS status izvajalca plačilnih storitev (npr. Abanka, SKB., Banka Koper, NKBM…)? (30. 12. 2015)

Vprašanje 280: Kakšno obveznost ima društvo, kot izdajatelj računa in zavezanec za davčne blagajne glede članov društev, ki z uporabo elektronske blagajne izdajajo račun? Na kakšni pravni podlagi lahko član društva v društvu izdaja račune? (30. 12. 2015, 22. 1. 2016)

Vprašanje 281: Ali je treba po DDV zakonodaji izdati račun za prodajo padalskih in letalskih kart? (30. 12. 2015)

Vprašanje 282: Na kakšen način potrdim račun, ki sem ga izdal iz vezane knjige računov (VKR)? (15. 1. 2016)

Vprašanje 283: Ali je treba uporabo vezane knjige računov v primeru, če le-to uporabljam v primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajanje računov, navesti v internem aktu? (15. 1. 2016)

Vprašanje 284: Katera »zneskovna« polja moram izpolniti v obrazcu za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna«? (15. 1. 2016)

Vprašanje 285: Podatke o izdanih računih iz VKR sem v aplikaciji MINI blagajna pomotoma poročal preko menija »Izdaja računov« namesto preko menija »Poročanje VKR računov«. Kaj naj naredim? (15. 1. 2016)

Vprašanje 286: V katera polja v obrazcu za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo »zneskovne« podatke o računu zavezanci, ki niso identificirani za DDV? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti? (15. 1. 2016)

Vprašanje 287: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, za katere je, v skladu s 76.a členom Zakona o davku na dodano vrednost, plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev - obrnjena davčna obveznost? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti? (15. 1. 2016)

Vprašanje 288: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, za katere se uporablja posebna ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, in sicer posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine (101. člen Zakona o davku na dodano vrednost)? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti? (15. 1. 2016)

Vprašanje 289: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, za katere se obračunava in plačuje DDV po posebni ureditvi za potovalne agencije (97. člen Zakona o davku na dodano vrednost)? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti? (15. 1. 2016)

Vprašanje 290: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah - izvozu v tretje države in dobavah v EU, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti? (15. 1. 2016)

Vprašanje 291: Kako se v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) poroča o avansnem računu in končnem računu za opravljeno dobavo, ki sta izdana iz VKR? (15. 1. 2016)

Vprašanje 292: Kaj se vpiše v polje »Znesek povračil« v obrazcu za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna? (15. 1. 2016)

Vprašanje 293: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti? (15. 1. 2016)

Vprašanje 294: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, ki v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost niso predmet DDV (neobdavčljive dobave)? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti? (15. 1. 2016)

Vprašanje 295: V katero »zneskovno« polje se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpiše znesek turistične takse, ki je zaračunana na računu? (22. 1. 2016)

Vprašanje 296: Kakšna je razlika med dobavami, ki se v obrazcu za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna vpisujejo v polje »Vrednost oproščenih dobav«, in dobavami, ki se vpisujejo v polje »Vrednost neobdavčljivih dobav«? (15. 1. 2016)

Vprašanje 297: Zavezanec proda in zaračuna kupcu večje število artiklov in izda račun iz VKR na npr. 2 ali 3 obrazcih (setih), torej z isto zaporedno številko računa. Kako poroča o takem računu, ki je izdan na večih setih iz VKR? Ali lahko v polje »številka seta računa iz VKR« v obrazec za poročanje računov iz VKR v MINI blagajni vpiše več setov? Ali ravna kako drugače? (15. 1. 2016)

Vprašanje 298: Preko elektronske naprave davčno potrdimo račun. Računa zaradi okvare tiskalnika ni možno natisniti. Kako ravnamo v takšnem primeru, ko računa, ki smo davčno potrdili, ne moremo natisniti? (15. 1. 2016)

Vprašanje 299: Na isti blagajni se izdajajo gotovinski računi, negotovinski računi, dobavnice in blagajniški prejemki. Ali se lahko vsi dokumenti številčijo v istem zaporedju? (15. 1. 2016)

Vprašanje 300: Ali moram pri potrjevanju dobropisa, ki je posledica vračila blaga zaradi odpoklica blaga s trga, v potrjevanje posredovati podatek o prvotnem računu, ki se z dobropisom spreminja? (15. 1. 2016)

Vprašanje 251: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah - izvozu v tretje države in dobavah v EU, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV? (22. 12. 2015)

Vrednost oproščenih dobav blaga in storitev na računu, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV (izvoz v tretje države, dobava v EU, …), se vpiše v polje »Vrednost oproščenih dobav« (R_3.9.5). Vpiše se vrednost dobav po zmanjšanju za popuste. Če na računu ni zaračunanih drugih vrst dobav, se enaka vrednost vpiše tudi v polje »Vrednost računa« (R_3.6).

OPOZORILO: V polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV – stopnja DDV, osnova za obračun DDV, znesek DDV (R_3.9.21, R_3.9.22, R_3.9.23) se ne vpisuje ničesar! V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega DDV.

Vprašanje 252: Potrjevanje avansnega računa in končnega računa za opravljeno dobavo (22. 12. 2015)

V postopku potrjevanja končnega računa za opravljeno dobavo se davčnemu organu v potrjevanje posredujejo razlike med vrednostmi končnega računa s katerim je zaračunana celotna dobava in vrednostmi, ki so bile v potrjevanje posredovane na podlagi izdanega računa za prejeto predplačilo, kot je to navedeno v pojasnilu št. 162.

Primer:

1. Potrjevanje avansnega računa: Vrednost avansnega računa = 500 EUR:

V potrjevanje se pošljejo vrednosti »Vrednost računa« (R_3.6) = »Vrednost za plačilo« (R_3.8) = 500 EUR. V datoteko se vpišejo tudi pripadajoče vrednosti osnov za DDV, zneskov DDV, posameznih vrst dobav…

2. Potrjevanje končnega računa: Vrednost končnega računa = 800 EUR (Vrednost celotne dobave = 800 EUR):

V potrjevanje se pošljejo vrednosti razlike med vrednostjo celotne dobave in vrednostjo avansnega računa (800 EUR – 500 EUR = 300 EUR): »Vrednost računa« (R_3.6) = »Vrednost za plačilo« (R_3.8) = 300 EUR. V datoteko se vpišejo tudi pripadajoče vrednosti razlike osnov za DDV, zneskov DDV, posameznih vrst dobav… V datoteko se ne vpisuje povezave (sklicevanja) na avansni račun. Podatek o povezavi z avansnim računom mora zavezanec zagotavljati v svojem knjigovodstvu.

V primeru, da se postopek knjiženja avansnega in končnega računa, s katerim se poračuna avansni račun, izvaja trifazno (izdaja avansnega računa, storno avansnega računa, izdaja končnega računa) se v potrjevanje pošiljajo naslednji podatki :

1. Potrjevanje avansnega računa: Vrednost avansnega računa = 500 EUR:

V potrjevanje se pošljejo vrednosti »Vrednost računa« (R_3.6) = »Vrednost za plačilo« (R_3.8) = 500 EUR. V datoteko se vpišejo tudi pripadajoče vrednosti osnov za DDV, zneskov DDV, posameznih vrst dobav…

2. Potrjevanje storna avansnega računa:

V potrjevanje se pošljejo negativne vrednosti »Vrednost računa« (R_3.6) = »Vrednost za plačilo« (R_3.8) = -500 EUR. V datoteko se vpišejo tudi pripadajoče negativne vrednosti osnov za DDV, zneskov DDV, posameznih vrst dobav… V datoteko se vpišejo podatki o avansnem računu, ki se stornira (v skladu s pravili, ki veljajo za potrjevanje računa s katerim se stornira prvotni račun – pojasnilo št. 192).

3. Potrjevanje končnega računa: Vrednost končnega računa = 800 EUR (Vrednost celotne dobave = 800 EUR):

V potrjevanje se pošljejo vrednosti »Vrednost računa« (R_3.6) = »Vrednost za plačilo« (R_3.8) = 800 EUR. V datoteko se vpišejo tudi pripadajoče vrednosti osnov za DDV, zneskov DDV, posameznih vrst dobav. V datoteko se ne vpisuje povezave (sklicevanja) na avansni račun. Podatek o povezavi z avansnim računom mora zavezanec zagotavljati v svojem knjigovodstvu.

Vprašanje 253: Račune izdajam v nepremičnem poslovnem prostoru in na terenu (opravljam prodajo od vrat do vrat). V nepremičnem poslovnem prostoru imam urejen dostop do interneta, zato račune, ki jih izdam v nepremičnem poslovnem prostoru, davčno potrjujem neposredno ob izdaji. Na terenu ne izdajam davčno potrjenih računov, ker mi mobilna blagajna ne omogoča vzpostavitve internetne povezave preko mobilnega omrežja. Te račune pošiljam v potrjevanje naknadno, ko se vrnem v nepremični poslovni prostor (najkasneje v roku dveh delovnih dni). Ali je takšen postopek potrjevanja računov pravilen oziroma ali lahko izdajam račune na terenu brez EOR oznak? (22. 12. 2015)

Ne. Tudi račune, ki jih izdajate na terenu, morate potrjevati neposredno ob izdaji le-teh. Elektronska naprava za izdajanje računov na terenu mora biti takšna, da omogoča vzpostavitev internetne povezave z informacijskim sistemom Finančne uprave preko mobilnega omrežja. Le na lokacijah, kjer ni ustreznega mobilnega signala za vzpostavitev elektronske povezave, se lahko izda račun brez EOR oznake in se ga v roku dveh delovnih dni od dneva izdaje računa naknadno potrdi.

Vprašanje 254: Kaj se vpiše v datoteko s podatki o računu v polje »Znesek povračil« (R_3.7)? (22. 12. 2015)

V polje »Znesek povračil« (R_3.7) se vpiše znesek morebitnih povračil na računu, ki se priznajo kupcu. Zneski povračil o katerih se poroča v polju znesek povračil so zneski, ki so navedeni na računu in se upoštevajo pri izračunu vrednosti za plačilo. Poleg dobropisa za vračilo embalaže, ki je primeroma naveden pri opisu polja, se v tem polju poroča tudi o drugih zneskih, navedenih na računu, ki se upoštevajo pri izračunu zneska za plačilo. Zneski povračil so pozitivni, ko vrednost za plačilo zmanjšujemo in obratno. V splošnem velja »Vrednost računa« (R_3.6) – »Znesek povračil« (R_3.7) = »Vrednost za plačilo« (R_3.8), pri čemer je »Vrednost računa« (R_3.6) skupni znesek računa skupaj z DDV in ostalimi davki/dajatvami, zmanjšan za zneske popustov (t.j. skupna vrednost zaračunanih dobav na računu skupaj z DDV in drugimi davki/dajatvami, zmanjšana za zneske popustov).

OPOZORILO: V to polje se ne vnaša zneskov morebitnih popustov.

Vprašanje 255: Kakšne so poenostavitve pri potrjevanju računov za storitve opravljene preko avtomatov, ki so objavljene v Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS št. 90/2015), z dne 27. 11. 2015? (22. 12. 2015), Kako se potrjujejo računi za storitve opravljene preko avtomatov od 1. 7. 2016 dalje? (15. 7. 2016)

V Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov (Uradni list RS št. 90/2015), z dne 27.11.2015, so objavljene nove določbe v zvezi z izdajanjem in potrjevanjem računov za storitve opravljene preko avtomatov. V prehodnem obdobju, do 31.12.2022, je za potrjevanje računov izdanih za storitve opravljene preko avtomatov predvideno poenostavljeno izračunavanje in navajanje ZOI oznake na računu, brez uporabe namenskega digitalnega potrdila. Način določitve ZOI oznake za te račune je določen v tehničnih specifikacijah za davčno potrjevanje računov. V istem prehodnem obdobju, do 31.12.2022, na računih izdanih za storitve opravljene preko avtomatov, tudi ne bo potrebno izpisovati ZOI oznake v obliki kode. Nadalje spremenjene določbe zavezancem v obdobju do 30.06.2016 omogočajo, da bodo lahko za račune, izdane za storitve opravljene preko avtomatov, v potrjevanje pošiljali le podatke o davčni številki zavezanca, datumu izdaje računa, številki računa in vrednosti za plačilo, in sicer na poenostavljen način (kot lastni dokument (tabela) preko sistema eDavki).

Navedena poenostavitev pošiljanja podatkov o računih izdanih za storitve opravljene preko avtomatov velja za račune, ki so bili izdani do 30.6.2016.

Od 1. 7. 2016 morajo zavezanci za račune, ki so izdanih za storitve opravljene preko avtomatov od 1. 7. 2016 dalje, v potrditev pošiljati vse podatke o teh računih. Najkasneje v roku 10 delovnih dni od dneva izdaje računa morajo zavezanci izvesti postopek potrjevanja računov elektronsko, s pošiljanjem vseh podatkov in podpisanih z namenskim digitalnim potrdilom. Podatke o izdanih računih je treba v potrjevanje pošiljati preko spletne storitve za davčno potrjevanje računov, z uporabo datotek XML ali JSON objektov, v skladu s tehničnimi specifikacijami za davčno potrjevanje računov. Računi, izdani od 1. 7. 2016 dalje za storitve preko avtomatov, se torej v potrjevanje pošiljajo na enak način kot ostali izdani računi pri gotovinskem poslovanju, pri čemer pa je možno podatke o teh računih v potrjevanje posredovati naknadno, v roku desetih delovnih dni od dneva izdaje računa. Podatki se davčnemu organu torej ne pošiljajo več na poenostavljen način kot lastni dokument preko sistema eDavki.

Glede podatkov, ki se pošljejo v potrditev še vedno veljajo prehodne določbe (do 31.12.2022) o  poenostavljenem določanju ZOI in navajanju ZOI na računu, brez uporabe namenskega digitalnega potrdila. Prav tako še vedno veljajo prehodne določbe glede načina določitve ZOI za te račune, kot je določen v  Tehnične specifikacije in testno okolje davčnih blagajn za davčno potrjevanje računov (pod točko 10.3. Zaščitna oznaka izdajatelja računa za avtomate). Navedeno pomeni, da se ob naknadnem potrjevanju računov, ki so izdanih za storitve opravljene preko avtomatov, od 1. 7. 2016 dalje, pri podatku »Zaščitne oznake izdajatelja računa« (R_3.2.), navede ZOI v strukturi, kot je bila v skladu s sedmim odstavkom 5. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem potrjevanju računov kreirana ob izdaji računa (Primer: »ZOI:«: 77777777161211PP1#EN1#123ZZZZZZZ, pri čemer je Davčna številka: 77777777, Datum izdaje računa: 11.12.2016, Številka računa:  poslovni prostor: PP1 , elektronska naprava: EN1, zaporedna številka računa:123).

Glede vsebine sporočila za ostale podatke o računu (6. člen ZDavPR in Priloga I, Pravilnika o izvajanju ZDavPR) morajo zavezanci upoštevati vse Protokole in varnostne mehanizme za izmenjavo podatkov, model uporabe, pri katerem se za pošiljanje in podpisovanje sporočil uporablja centralni informacijski sistem zavezanca, model uporabe, pri katerem se pošiljanje in podpisovanje elektronskih sporočil izvaja posamično na elektronskih napravah za izdajo računov, standardna sporočila o napakah in protokoli postopkov v primeru napak, enako kot pri drugih elektronskih računih, ki se davčno potrjujejo ob njihovi izdaji.

Davčni organ bo vsem naknadno poslanim podatkom o računih dodelil EOR oznake (za vsak račun ločeno enkratno identifikacijsko oznako računa) in jih poslal zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o računih. Zavezanec mora hraniti prejeto sporočilo z enkratnimi identifikacijskimi oznakami računov skupaj s kopijami izdanega računa v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek, in drugimi predpisi, ki urejajo način in roke hrambe računov. Podatki o računih izdanih za opravljene storitve prek avtomatov, od 1. 7. 2016 se štejejo za potrjene pri davčnem organu, ko je takemu računu dodeljen EOR.

Postopek potrjevanja računov je sestavljen iz treh faz:

  • pošiljanja podatkov o računu davčnemu organu,
  • obdelave podatkov o računu in dodelitve enkratne identifikacijske oznake računa v informacijskem sistemu davčnega organa in
  • pošiljanja enkratne identifikacijske oznake računa zavezancu.

Za dodelitev enkratne identifikacijske oznake računa bosta morala biti izpolnjena dva pogoja:

  • posredovani bodo morali biti vsi predpisani podatki o računu in
  • podatki o računu bodo morali biti podpisani z namenskim digitalnim potrdilom.  

Do 31.12.2022, še vedno veljajo prehodne določbe, da na računih izdanih za storitve opravljene preko avtomatov, tudi ni potrebno izpisovati ZOI oznake v obliki kode.

Vprašanje 256: Na kakšen način bodo izdajali davčno potrjene račune taksisti? (22. 12. 2015)

Račune za opravljene prevoze bodo lahko taksisti izdajali na dva načina: preko nadgrajenih taksimetrov, ki bodo ob izdaji računa sami poskrbeli za davčno potrditev le-tega ali preko ločenih elektronskih naprav (tablic, pametnih telefonov,..) s tiskalniki. V primeru izdaje računa preko ločene elektronske naprave taksimeter ne bo imel vloge blagajne, ampak bo služil kot naprava (instrument) za merjenje opravljene storitve. Taksimeter v tem primeru ne bo izdal računa, ampak bo izpisal podatke o opravljeni storitvi. Na enak način je možna tudi izdaja računov preko vezane knjige računov. Tudi v tem primeru bo taksimeter služil kot instrument za merjenje opravljene storitve, medtem ko se bo račun izdal iz vezane knjige računov (račune izdane iz VKR je potrebno naknadno pošiljati v potrjevanje v skladu z določili ZDavPR). V primeru izdaje računa preko ločene elektronske naprave ali iz vezane knjige računov je potrebno izdanemu računu priložiti izpisek podatkov o opravljeni vožnji iz taksimetra (izpisek iz taksimetra v tem primeru ni račun ampak specifikacija opravljene storitve).

Vprašanje 257: Račune izdajam v večih pisarnah, ki se nahajajo v dveh stavbah na dveh različnih naslovih. Kako podrobno moram označiti in registrirati poslovne prostore? (22. 12. 2015)

Poslovni prostor zavezanca je vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem poslovanju. Kot poslovni prostor se praviloma označi in registrira prostor:

- kjer se račun natisne oziroma posreduje kupcu (v primeru izdaje računa v papirnati obliki),

- kjer se račun generira (izdela) in elektronsko posreduje kupcu (v primeru izdaje elektronskega računa).

Pri nepremičnih poslovnih prostorih velja, da se kot poslovni prostor označi in registrira prostor kjer zavezanec izdaja račune, in sicer najmanj do nivoja istega naslova poslovnega prostora. Če so vsi prostori v katerih zavezanec izdaja račune na istem naslovu, lahko zavezanec registrira le en poslovni prostor. Navedeno velja tudi, če ima stavba v registru nepremičnin evidentiranih več delov stavbe. Če zavezanec izdaja račune v prostorih, ki se nahajajo na dveh različnih naslovih, mora registrirati najmanj dva poslovna prostora. Dovoljeno pa je, da zavezanec na istem naslovu registrira več poslovnih prostorov v katerih izdaja račune (npr. posamezne pisarne), in sicer tudi v primeru, če za stavbo v registru nepremičnin ni evidentiranih posameznih delov stavbe.

Vprašanje 258: Ali moram račun (dobropis, storno računa, bremepis,..), s katerim se spreminjajo podatki o računu, izdati preko iste elektronske naprave preko katere je bil izdan prvoten račun? (22. 12. 2015)

Ne. Računa s katerim se naknadno spreminjajo podatki o računu ni potrebno izdati preko iste elektronske naprave preko katere je bil izdan prvoten račun. Pomembno je, da podatki o spremembah podatkov o računu, ki se pošiljajo v potrjevanje, vsebujejo podatke o prvotnem računu, ki se spreminja.

Vprašanje 259: Račune izdajam preko mobilne blagajne. Programska oprema za izdajanje računov je nameščena lokalno na mobilni blagajni. Na kakšen način izdajam in potrjujem račune v primeru prekinitve internetne povezave? (22. 12. 2015)

Če je programska oprema za izdajanje računov (vključno z namenskim digitalnim potrdilom za davčne blagajne) nameščena na mobilni blagajni, se v primeru prekinitve internetne povezave postopa v skladu z določili 9. člena ZDavPR. Zavezanec izda račun preko mobilne blagajne brez EOR oznake. Zavezanec mora vzpostaviti elektronsko povezavo in davčnemu organu poslati podatke o nepotrjenih računih prek elektronske povezave v dveh delovnih dneh od dneva prekinitve povezave. Davčni organ poslanim podatkom o računu dodeli EOR oznako in jo pošlje zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu.

Vprašanje 260: Račune izdajam preko mobilne blagajne. Programska oprema za izdajanje računov (oziroma namensko digitalno potrdilo) je nameščena v oblaku. Na kakšen način izdajam in potrjujem račune v primeru prekinitve internetne povezave? (22. 12. 2015)

Če je programska oprema za izdajanje računov oziroma namensko digitalno potrdilo nameščeno v oblaku, se v primeru prekinitve internetne povezave postopa v skladu z določili 10. člena ZDavPR. Mobilna blagajna v takšnem primeru ne omogoča izdaje (ustreznega) računa v skladu z določili ZDavPR, zato se šteje, da je prišlo do nedelovanja elektronske naprave. Zavezanec mora izdati račun z uporabo vezane knjige računov. Zavezanec mora vzpostaviti delovanje blagajne in davčnemu organu poslati podatke o nepotrjenih računih prek elektronske povezave v dveh delovnih dneh od dneva prenehanja delovanja elektronske naprave. Davčni organ poslanim podatkom računu dodeli EOR oznako in jo pošlje zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu.

Vprašanje 261: Ali lahko uporabljam »BETA produkcija« različico programa MINI blagajna za izdajanje pravih računov kupcem? (22. 12. 2015)

Da. Program MINI blagajna različice »BETA produkcija« lahko uporabljate za izdajanje računov kupcem. Računi izdani do 2.1.2016 in poročani podatki o izdanih računih iz VKR se bodo ustrezno davčno potrdili, ne bodo pa upoštevani v nadaljnjih analizah. Poslovni prostori registrirani do 2.1.2016 bodo veljavni tudi po tem datumu.

Vprašanje 262: Račun smo poslali v potrditev na FURS. FURS račun potrdi, pred prejemom odgovora z EOR oznako pa se prekine delovanje elektronske naprave za izdajo računov (npr. zaradi sistemske napake, izpada elektrike,…) oziroma pride do prekinitve internetne povezave. Posledično si naprava ne zabeleži odgovora oz. EOR oznake. Kako naj ravnamo v takšnem primeru? Ali ta račun ponovno pošljemo v potrditev? Kako se bo v tem primeru odzval informacijski sistem FURS in kakšen bo odgovor? (22. 12. 2015)

V takšnem primeru boste račun ponovno poslali v potrditev, ker ne boste vedeli, da je le-ta že bil potrjen. Na Finančni upravi bomo računu dodelili novo EOR oznako (ki bo drugačna kot je bila prva, ki je niste prejeli). Takšni primeri se bodo zgodili zelo redko. Finančna uprava bo v tem primeru razpolagala z dvema enakima računoma. Računa bosta imela v podatkovni bazi Finančne uprave vsak svojo EOR oznako. Računi bodo lahko v določenem delu predstavljajo težavo pri analizi podatkov. Če bo takšnih računov več, bomo razloge za njihov obstoj preverili z naknadnim nadzorom pri zavezancu.

Vprašanje 263: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV? (30. 12. 2015)

Vrednost oproščenih dobav blaga in storitev na računu, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV, se vpiše v polje »Vrednost oproščenih dobav« (R_3.9.5). Vpiše se vrednost dobav po zmanjšanju za popuste. Če na računu ni zaračunanih drugih vrst dobav, se enaka vrednost vpiše tudi v polje »Vrednost računa« (R_3.6).

OPOZORILO: V polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV – stopnja DDV, osnova za obračun DDV, znesek DDV (R_3.9.21, R_3.9.22, R_3.9.23) se ne vpisuje ničesar! V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega DDV.

Vprašanje 264: Kako se v datoteko s podatki o računu vpišejo podatki o dobavah, ki v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost niso predmet DDV (neobdavčljive dobave) ? (30. 12. 2015)

Vrednost neobdavčljivih dobav blaga in storitev na računu, ki v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost niso predmet DDV, se vpiše v polje »Vrednost neobdavčljivih dobav« (R_3.9.7). Vpiše se vrednost dobav po zmanjšanju za popuste. Če na računu ni zaračunanih drugih vrst dobav, se enaka vrednost vpiše tudi v polje »Vrednost računa« (R_3.6).

OPOZORILO: V polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV – stopnja DDV, osnova za obračun DDV, znesek DDV (R_3.9.21, R_3.9.22, R_3.9.23) se ne vpisuje ničesar! V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega DDV.

Vprašanje 265: V katero polje v datoteko s podatki o računu se vpiše znesek turistične takse, ki je zaračunana na računu? (29. 12. 2015)

Turistična taksa je dajatev. Znesek turistične takse se vpiše v polje »Ostali davki/dajatve« (R_3.9.4).

Vprašanje 266: Kakšna je razlika med dobavami, ki se vpisujejo v polje »Vrednost oproščenih dobav« (R_3.9.5), in dobavami, ki se vpisujejo v polje »Vrednost neobdavčljivih dobav« (R_3.9.7)? (30. 12. 2015)

V polje »Vrednost oproščenih dobav« (R_3.9.5) se vpisujejo dobave blaga ali storitev na računu, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV. V polje »Vrednost neobdavčljivih dobav« (R_3.9.7) se vpisujejo dobave blaga ali storitev na računu, ki v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost niso predmet DDV.

Vprašanje 267: Poslovni prostor (stavba) v katerem izdajamo račune nima identifikacijske oznake v registru nepremičnin pri Geodetski upravi. Kako naj registriramo poslovni prostor? (30. 12. 2015)

Če stavba nima identifikacijske oznake v registru nepremičnin, vpišite v datoteko s podatki o poslovnem prostoru v pripadajoča polja ničle (Številka katastrske občine = 0, Številka stavbe = 0, Številka dela stavbe = 0). Ko bo stavba v registru nepremičnin pridobila identifikacijsko oznako, boste posredovali nove podatke o poslovnem prostoru v okviru sprememb podatkov o poslovnih prostorih.

Vprašanje 268: Poslovni prostor (stavba) v katerem izdajamo račune nima naslova. Kako naj registriramo poslovni prostor? (30. 12. 2015)

Če stavba nima naslova, vpišite v datoteko s podatki o poslovnem prostoru, v pripadajoča polja ničle (Ulica = »0«, Hišna številka = »0«). Ko bo stavbi dodeljen naslov, boste posredovali nove podatke o poslovnem prostoru v okviru sprememb podatkov o poslovnih prostorih.

Vprašanje 269: Kot poslovni prostor želim registrirati celotno stavbo. Stavba je v registru nepremičnin razdeljena na več delov stavbe. V datoteko s podatki o poslovnem prostoru je možno vpisati le en del stavbe. Kateri del stavbe naj vpišem v datoteko s podatki o poslovnem prostoru v tem primeru? (30. 12. 2015)

Pri nepremičnih poslovnih prostorih velja, da se kot poslovni prostor označi in registrira prostor kjer zavezanec izdaja račune, in sicer najmanj do nivoja istega naslova poslovnega prostora. Če so vsi prostori v katerih zavezanec izdaja račune na istem naslovu, lahko zavezanec registrira le en poslovni prostor. Če je stavba registru nepremičnin razdeljena na več delov stavbe, se v datoteko s podatki o poslovnem prostoru vpiše poljuben del stavbe.

Vprašanje 270: Programska oprema za izdajanje računov je nameščena centralno na strežniku. Kot elektronsko napravo smo označili strežnik. Preko strežnika izdajamo račune v večih registriranih poslovnih prostorih. Ali lahko uporabim centralno številčenje računov po centralni elektronski napravi v enem zaporedju čez več poslovnih prostorov? (30. 12. 2015)

Ne. Zaporedne številke računov si morajo v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDavPR vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru zavezanca ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru zavezanca. Številčenje po elektronski napravi je možno največ do nivoja registriranega poslovnega prostora zavezanca. Če zavezanec kot elektronsko napravo označi centralno elektronsko napravo, preko katere se izdajajo računi v večih poslovnih prostorih, se lahko zaporedne številke računom v istem zaporedju dodeljujejo največ v okviru posameznega poslovnega prostora. Ni namreč možno številčiti računov v enem zaporedju po večih poslovnih prostorih.

Vprašanje 271: Povzetek: Poslovni prostor, elektronska naprava, zaporedna številka računa. (30. 12. 2015)

V skladu s četrtim odstavkom 5. člena Zakona o davčnem potrjevanju računov - ZDavPR je številka računa za namene postopka davčnega potrjevanja računov in izdaje računa sestavljena iz treh delov, in sicer:

1. oznake poslovnega prostora zavezanca,

2. oznake elektronske naprave za izdajo računov in

3. zaporedne številke računa.

Poslovni prostor zavezanca je vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem poslovanju. Kot poslovni prostor se praviloma označi in registrira prostor:

- kjer se račun natisne oziroma posreduje kupcu (v primeru izdaje računa v papirnati obliki)

- kjer se račun generira (izdela) in elektronsko posreduje kupcu (v primeru izdaje elektronskega računa).

Pri nepremičnih poslovnih prostorih velja, da se kot poslovni prostor označi in registrira prostor kjer zavezanec izdaja račune, in sicer najmanj do nivoja istega naslova poslovnega prostora. Če so vsi prostori v katerih zavezanec izdaja račune na istem naslovu, lahko zavezanec registrira le en poslovni prostor. Navedeno velja tudi, če ima stavba v registru nepremičnin evidentiranih več delov stavbe. Če zavezanec izdaja račune v prostorih, ki se nahajajo npr. na treh različnih naslovih, mora registrirati najmanj tri poslovne prostore. Dovoljeno je, da zavezanec na istem naslovu registrira več poslovnih prostorov v katerih izdaja račune (npr. posamezne pisarne), in sicer tudi v primeru, če za stavbo v registru nepremičnin ni evidentiranih posameznih delov stavbe.

Elektronska naprava za izdajo računov pomeni elektronsko napravo z nameščeno programsko opremo, ki je v skladu z 38. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2. Kot elektronsko napravo za izdajo računov je potrebno določiti in označiti vsako posamezno elektronsko napravo (namizni računalnik, prenosni računalnik, tablični računalnik, pameten telefon,…) preko katere se v posameznem poslovnem prostoru izda račun. Pri izdaji računov v papirnati obliki je to praviloma posamezna elektronska naprava, preko katere se natisne račun, pri izdaji računov v elektronski obliki pa elektronska naprava, preko katere se račun elektronsko izda oziroma elektronsko posreduje kupcu. Če je programska oprema za izdajanje računov nameščena centralno (npr. na strežniku, centralnem računalniku oziroma drugi centralni elektronski napravi), se lahko kot elektronsko napravo za izdajo računov določi in označi tudi ta centralna elektronska naprava

Zaporedne številke računov si morajo v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDavPR vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru zavezanca ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru zavezanca. Zaporedne številke računov si morajo po vsakem poslovnem prostoru ali elektronski napravi slediti v enem neprekinjenem zaporedju, pri čemer zaporedne številke računov lahko vsebujejo le številke. To pomeni, da je potrebno zaporedne številke računom za opravljene dobave, dobropisom ter avansnim računom dodeljevati v enem zaporedju.

Številčenje po elektronski napravi je možno največ do nivoja registriranega poslovnega prostora zavezanca. Navedeno je potrebno upoštevati, če zavezanec kot elektronsko napravo označi centralno elektronsko napravo, preko katere se izdajajo računi v večih poslovnih prostorih. Ni namreč možno številčiti računov v enem zaporedju po centralni elektronski napravi čez več poslovnih prostorov.

Poleg predpisane številke računa lahko zavezanec zaradi lažjega knjigovodskega spremljanja poslovanja računu dodeli dodatne oznake, ki pojasnjujejo vrsto računa. Morebitne dodatne oznake zavezanec določi v internem aktu. Zavezanec mora za namene dodelitve enkratne identifikacijske oznake računa (EOR) davčnemu organu posredovati številko računa v obliki POSLOVNI_PROSTOR-ELEKTRONSKA_NAPRAVA-ZAPOREDNA_ŠT._ RAČUNA, brez dodatnih oznak.

POMEMBNO: Morebitne dodatne oznake, ki pojasnjujejo vrsto računa, niso del številke računa. Na računu morajo biti navedene ločeno od številke računa.

Vprašanje 272: Račun je bil zaradi prekinitve internetne povezave izdan brez EOR oznake. EOR oznako smo pridobili naknadno. Ali mora biti na kopiji računa navedena EOR oznaka (npr. če kupec kasneje zahteva izpis kopije računa)? (30. 12. 2015)

Ne. Na originalnem računu, ki je bil izdan kupcu, ni bilo navedene EOR oznake, zato se tudi na kopiji računa EOR oznake ne navaja. Kopija računa mora biti enaka originalu.

Vprašanje 273: Kako je z navajanjem vrste blaga na poenostavljenem računu? (30. 12. 2015)

Zavezanec navaja, da v ribarnici prodaja sveže ribe, mehkužce, školjke (iz lastnega ulova in uvoza, naravne in gojene), zamrznjene ribe in ribje izdelke, konzervirane ribe, suhe ribe, ribje namaze, oljčno olje in Piransko sol. Zaloge vodi finančno. Sprašujete, ali na poenostavljenem računu za končnega potrošnika lahko navedete skupino artiklov (sveža riba, zamrznjena riba, ribja konzerva, ribji namaz) ali morate navajati vrsto artikla (sardela, ligenj, klapavice, itd).

Po DDV zakonodaji lahko davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, na poenostavljenem računu navede opis skupine blaga na način, ki omogoča kupcu blaga, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na količino in vrsto dobavljenega blaga. Glede tega, kako podrobna mora biti ta navedba, pa je treba upoštevati tudi druge predpise, kot na primer predpise o varstvu potrošnikov.

Če se blago iz skupine blaga prodaja po različnih cenah, mora biti na računu navedena posamezna vrsta blaga, za katero se sicer kot opis vrste blaga lahko navede skupina blaga. Tako se na poenostavljenem računu za vrsto ribe (npr. sardela, ligenj) kot opis vrste blaga lahko navede opis skupine blaga (npr. sveža riba), vendar je treba na računu posebej izkazati postavko za vsako posamezno vrsto ribe iz te blagovne skupine tako, da se navede količina in prodajna vrednost z DDV posamezne vrste ribe, ki je bila prodana kupcu. S tem se omogoči kupcu, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na količino in vrsto dobavljenega blaga.

Pri presoji natančnosti navedbe vrste blaga pa ni dovolj proučiti, kako podrobno mora biti ta navedba z vidika izvajanja davčnih predpisov, ampak je treba pri presoji upoštevati tudi zahteve drugih predpisov, kot na primer predpisov o varstvu potrošnikov, ki zahtevajo, da podatki na računu omogočajo preveritev pravilnosti izdanega računa glede na kupljeno blago oziroma vrsto opravljenih storitev. Pravilnik tako ob upoštevanju vseh teh vidikov določa, da zavezanec kot vrsto blaga lahko navede opis skupine blaga, vendar mora biti pri tem dovolj natančen, da kupec lahko preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na količino in vrsto dobavljenega blaga.

Po pojasnilu TIRS Zakon o varstvu potrošnikov – ZVPot v 35. členu določa, da mora podjetje potrošniku omogočiti, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na kakovost in količino kupljenega blaga oziroma opravljene storitve, same vsebine računa pa ZVPot ne določa, zato na računu zadostuje navajanje skupine blaga. Pravilnik o načinu označevanja cen blaga in storitev, ki je izdan na podlagi ZVPot, v 8. členu določa, da mora biti označitev cen nedvoumna, lahko prepoznavna, čitljiva in za potrošnika na vidnem in dosegljivem mestu. Če so cene označene na ta način, na računu pa so navedeni opisi skupine blaga, potem v praksi potrošnik lahko primerja cene na ceniku s cenami, ki so mu bile zaračunane oziroma izhajajo iz računa.

Vprašanje 274: Ali turistična agencija davčno potrdi le znesek prvega obroka, ki je plačan z gotovino, ko je potniku izdan račun ob zaključku potovanja? (30. 12. 2015)

Turistična agencija, ki organizira potovanja in obračunava DDV po posebni ureditvi za potovalne agencije, za svojo storitev omogoča plačilo v več obrokih. Prvi obrok je vedno plačan z gotovino, ostali obroki pa se na podlagi univerzalnega plačilnega naloga (v nadaljevanju UPN) plačajo na transakcijski račun pred začetkom potovanja. Ker so potniki fizične osebe, se za posamezna plačila ne izdajajo avansni računi, ampak se za prvi obrok, ki je plačan z gotovino, izda blagajniški prejemek, hkrati se sklene pogodba, v kateri je določena cena, že plačan znesek ter število obrokov, ki preostanejo za plačilo, pogodbi so priloženi UPN nalogi. Račun se potniku izda ob zaključku potovanja s celotno vrednostjo, na računu je ločeno prikazan znesek, plačan z gotovino in zneski, ki so plačani z UPN nalogi. Ali se davčno potrdi le znesek prvega obroka, ki je plačan v gotovini, in sicer v trenutku, ko je potniku izdan račun – torej ob zaključku potovanja.

V primeru računa, ki je delno plačan z gotovino, gre za račun pri gotovinskem poslovanju, ki je predmet davčnega potrjevanja računov v skladu z ZDavPR. Zavezanec mora v postopku davčnega potrjevanja računov davčnemu organu posredovati določene podatke o računu (ne samo znesek prvega obroka, plačanega z gotovino).

Posebno ureditev za potovalne agencije po 97. členu Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 uporablja organizator potovanja in druga potovalna agencija, če deluje v svojem imenu in če pri zagotavljanju potovalnih zmogljivosti uporablja dobave blaga ali storitev drugih davčnih zavezancev. Pri posebni ureditvi se različne storitve v zvezi s potovanjem (prevoz, nastanitev, prehrana, vstopnine…), ki jih opravi potovalna agencija, obravnavajo kot enotna storitev, ki jo potovalna agencija opravi potniku. Storitev je opravljena, ko je enotna storitev opravljena.

Po ZDavPR mora zavezanec (turistična agencija) za opravljeno dobavo blaga ali storitev pri gotovinskem poslovanju izdati račun najpozneje, ko je dobava opravljena in prejeto plačilo z gotovino.

ZDavPR v 2. členu določa, da so računi pri gotovinskem poslovanju računi, izdani za dobavo blaga ali storitev, ki so delno ali v celoti plačani z gotovino. Navedeno pomeni, da je po ZDavPR račun pri gotovinskem poslovanju tudi račun, ki je delno, na primer za znesek prvega obroka, plačan z gotovino, ne glede na to, da so ostali obroki plačani z UPN na transakcijski račun.

Račun, ki je delno plačan z gotovino, je torej račun pri gotovinskem poslovanju, ki je predmet davčnega potrjevanja računov. Zavezanec mora v postopku davčnega potrjevanja računov davčnemu organu sporočiti določene podatke o izdanem računu, kot jih določa drugi odstavek 6. člena ZDavPR (torej celoten znesek po računu in ne samo znesek prvega obroka).

Vprašanje 275: Vrtci in davčno potrjevanje računov za ogled lutkovne predstave. (30. 12. 2015)

Davčni zavezanec sprašuje glede davčnega potrjevanja računov za ogled lutkovne predstave v primeru, ko starši zjutraj pripeljejo otroka v vrtec in vzgojiteljici plačajo nekaj evrov v gotovini za različne predstave. Navaja, da uvedba davčnih blagajn sedaj zahteva od vzgojiteljev, da izdajajo račune/položnice ali pa, da ima majhen otrok v žepu denar, s katerim plača avtobusni prevoz ali vstopnice neposredno ponudniku teh storitev.

Če avtobusni prevoznik zaračuna prevoz otrok vrtcu ali če gledališče zaračuna predstavo vrtcu, vrtec pa potem stroške prevoza ali vstopnice za predstave zaračuna staršem otrok (»pobere« denar od staršev), po DDV zakonodaji to pomeni, da vrtec opravi dobavo za plačilo, za katero mora tudi izdati račun. Če bo račun plačan z gotovino je davčni zavezanec (vrtec) tudi zavezanec za davčno potrjevanje računov po ZDavPR.

Če vzgojitelj v vrtcu samo zbere denar, s katerim bo potem v imenu otrok plačal vozovnico ali vstopnico za predstavo, katere bo ponudnik teh storitev sicer izstavil posameznemu otroku, vrtec s tem ne opravi otrokom dobave, za katere bi moral po DDV zakonodaji izdati račun (gre samo za način plačila).

Vprašanje 276: Ali mora gostinec, ki izda račun (odkupni blok) za dobave iz kmetijskih in gozdarskih pridelkov iz OKGD, ki mu jih opravi dobavitelj, ki je iz OKGD obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku, davčno potrditi. (30. 12. 2015)

Gostinec, davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, mora račun (odkupni blok), ki ga izda za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov iz OKGD, ki mu jo opravi davčni zavezanec, kmečko gospodinjstvo z dovoljenjem davčnega organa za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila (8%), davčno potrditi, če je plačan z gotovino.

Gostinec, davčni zavezanec (identificiran za namene DDV ali mali davčni zavezanec), mora davčno potrditi tudi račun, ki ga izda v imenu in za račun kmečkega gospodinjstva, ki ni identificirano za namene DDV in je iz OKGD obdavčeno pavšalno (ni imetnik dovoljenja za pavšalno nadomestilo oziroma ne uveljavlja pravice do pavšalnega nadomestila), če je račun plačan z gotovino (samofakturiranje).

Gostinec, davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ki izda račun (odkupni blok) za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov iz OKGD, ki mu jo opravi davčni zavezanec, kmečko gospodinjstvo z dovoljenjem davčnega organa za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila (8%), mora davčno potrditi, če je plačan z gotovino.

Glede obveznosti izdaje računa je treba upoštevati določbo prvega odstavka 81. člena ZDDV-1, po kateri mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za opravljeno dobavo. ZDDV-1 torej ne določa, da mora račun izdati izključno davčni zavezanec, ki opravi dobavo, temveč določa, da mora le ta zagotoviti, da je za opravljeno dobavo izdan račun. Tako ZDDV-1 v tretjem odstavku 81. člena določa, da račun lahko izda kupec blaga ali naročnik storitev za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev (samofakturiranje), ki mu jo je davčni zavezanec dobavil, če se obe stranki o tem predhodno dogovorita in če se še posebej dogovorita o načinu sprejema vsakega računa s strani davčnega zavezanca, ki dobavlja blago ali opravlja storitve (če pogodba za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev vsebuje vse podrobnosti, poseben dogovor ni potreben). Kupec blaga ali naročnik storitev mora na računu navesti, da ga izdaja v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki mu je dobavil blago ali opravil storitev.

Da račun za dobavo, ki jo opravi kupcu imetnik dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, izda kupec (gostinec), določa 166. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik, ki sicer ureja uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila. V skladu s sedmim odstavkom 166. člena pravilnika račun za opravljeno dobavo blaga oziroma storitve izda kupec blaga oziroma naročnik storitve. Na računu mora navesti naslednje podatke:

- datum izdaje računa;

- zaporedno številko, pod katero vodi izdani račun;

- ime in naslov imetnika dovoljenja ter številko in datum dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila;

- svoje ime in naslov ter svojo identifikacijsko številko za DDV;

- količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;

- datum opravljene dobave blaga oziroma storitve;

- osnovo oziroma vrednost, od katere se obračuna znesek pavšalnega nadomestila;

- stopnjo pavšalnega nadomestila (8%);

- znesek pavšalnega nadomestila.

Ker dobavitelj na podlagi veljavnega dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila lahko uveljavlja pavšalno nadomestilo (8%) le pri kupcu, identificiranemu za namene DDV, se določba sedmega odstavka 166. člena pravilnika ne nanaša na gostince, ki niso identificirani za namene DDV in so oproščeni plačila DDV po prvem odstavku 94. člena ZDDV-1 (v nadaljevanju mali davčni zavezanci). Več glede izdajanja računov za dobave, ki jih opravijo imetniki dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, je objavljeno tudi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) v točki 3.6 podrobnejšega opisa Računi.

Račun s podatki, kot jih določa sedmi odstavek 166. člena pravilnika, lahko kupcu izda tudi dobavitelj, imetnik dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, ki ob dobavi blaga/storitev kupcu, davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV, zahteva pavšalno nadomestilo. Seveda pa mora račun za dobavo, za katero dobavitelj zahteva pavšalno nadomestilo, tudi če ga izda dobavitelj sam, vsebovati vse podatke, določene s sedmim odstavkom 166. člena pravilnika.

Ker gre pri dobavitelju, imetniku dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, za malega davčnega zavezanca iz 94. člena ZDDV-1, za katerega z vidika davčnega potrjevanja računov po ZDavPR ni predvideno vodenje poslovnih knjig in evidenc (navedeno izhaja tudi iz obrazložitve k 3. členu predloga ZDavPR) to pomeni, da tak dobavitelj kot izdajatelj računa ne izpolnjuje pogoja vodenja poslovnih knjig in evidenc in zato tudi ni zavezanec za davčno potrjevanje tako izdanega računa.

Za ostale dobave iz OKGD, ki jih opravi davčni zavezanec (kmečko gospodinjstvo) drugemu davčnemu zavezancu, je glede obveznosti izdajanja računov treba upoštevati, da niso izpolnjeni pogoji za izjemo od obveznosti izdajanja računov po 143. členu pravilnika, saj gre torej za dobavo, ki je opravljena davčnemu zavezancu (gostincu). Pravilnik v prvem odstavku 143. člena določa izjemo od obveznosti izdajanja računov za dobave blaga in storitev v okviru OKGD, ob pogojih:

- da tako dobavo opravi davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV (oproščen obračunavanja DDV po drugem odstavku 94. člena ZDDV-1), in je:

- iz OKGD obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku (obdavčitev po zakonu o dohodnini), torej dohodek iz OKGD ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in

- katastrski dohodek vseh članov tega kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 eurov;

- da dobavo opravi neposredno končnemu potrošniku (npr. neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na premičnih stojnicah, na tržnicah) ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva davčnega zavezanca;

- da gre za dobave blaga in storitev v okviru OKGD (lastne) davčnega zavezanca.

Če vsi zgoraj navedeni pogoji za izjemo od obveznosti izdajanja računov niso izpolnjeni, mora davčni zavezanec (ki je sicer iz OKGD obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku in ni identificiran za namene DDV ter ne uveljavlja pavšalnega nadomestila) zagotoviti, da je za tako opravljeno dobavo iz OKGD izdan račun, pri čemer na računu navede podatke iz 141. člena pravilnika. Tako pogoji po prvem odstavku 143. člena niso izpolnjeni v primeru, če je taka dobava opravljena gostincu (malemu davčnemu zavezancu ali davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV). Dobavitelj pa se lahko dogovori s kupcem (gostincem), da slednji izda račun za njemu opravljeno dobavo (samofakturiranje). Več glede samofakturiranja je sicer pojasnjeno v točki 2.2.1 podrobnejšega opisa Računi. Kot račun se lahko šteje odkupni blok, če vsebuje vse obvezne podatke po DDV zakonodaji.

Po Zakonu o davčnem potrjevanju računov - ZDavPR (Uradni list RS, št. 57/15) je zavezanec za davčno potrjevanje računov oseba, ki izda račun, če izpolnjuje tri pogoje (kumulativno), in sicer:

  1. pogoj: mora voditi poslovne knjige in evidence,
  2. pogoj: mora izdati račun za dobavo blaga ali storitev in
  3. pogoj: dobavljeno blago ali storitev sta plačana z gotovino (gotovina po 4. točki 2. člena ZDavPR).

Izpolnjevanje prej omenjenih pogojev za davčno potrjevanje računa se preverja pri osebi, ki izda račun. Glede tega, da se izpolnjevanje pogojev preverja pri izdajatelju računov izhaja tudi iz pojasnila, objavljenega na spletni strani FURS, in sicer iz odgovora na vprašanje 154 (tabela 2). Več o zavezancu po ZDavPR je navedeno v podrobnejšem opisu Zavezanec za davčno potrjevanje računov.

V nadaljevanju je na primerih predstavljena obveznosti izdaje računa in davčnega potrjevanja računov v primeru dobav iz OKGD gostincu.

Primer 1:

- Dobava: dobava kmetijskih in gozdarskih pridelkov iz OKGD;

- Kupec: gostinec, davčni zavezanec, identificiran za namene DDV;

- Dobavitelj: davčni zavezanec (kmečko gospodinjstvo), ki ni identificiran za namene DDV in je iz OKGD obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku, in na podlagi dovoljenja davčnega organa za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, ob dobavi uveljavlja pravico do pavšalnega nadomestila (8%);

- Podatki na računu po DDV: podatki po sedmem odstavku 166. člena pravilnika (tudi odkupni blok se šteje za račun, če ima vse podatke po sedmem odstavku 166. člena pravilnika);

- Plačilo računa: račun je ob izdaji ali kasneje po izdaji delno ali v celoti plačan z gotovino (gotovina po ZDavPR);

- Obveznosti izdaje računa in davčnega potrjevanja računa:

a) Račun izda gostinec (kupec po sedmem odstavku 166. člena pravilnika). Gostinec je za izdani račun tudi zavezanec za davčno potrjevanje računa (izdajatelj računa izpolnjuje vse tri pogoje za davčno potrjevanje računov: mora voditi poslovne knjige in evidence, izda račun za dobavo po DDV zakonodaji in dobava je plačana z gotovino). Tako izdani račun je predmet davčnega potrjevanja.

b) Če račun izda dobavitelj, kmečko gospodinjstvo, ki je iz OKGD obdavčeno pavšalno po katastrskem dohodku, ni identificirano za namene DDV in na podlagi dovoljenja davčnega organa za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila ob dobavi tudi uveljavlja pravico do pavšalnega nadomestila (8%), mora na računu navesti vse podatke, kot jih določa sedmi odstavek 166. člena pravilnika. Ker gre v tem primeru za malega davčnega zavezanca, za katerega z vidika ZDavPR ni določeno vodenje poslovnih knjig in evidenc, le ta kot izdajatelj računa ne izpolnjuje pogoja vodenja poslovnih knjig in evidenc, zato tudi ni zavezanec za davčno potrjevanje tako izdanega računa. Tako izdani račun ni predmet davčnega potrjevanja.

Primer 2:

- Dobava: dobava kmetijskih in gozdarskih pridelkov iz OKGD;

- Kupec: gostinec, davčni zavezanec, identificiran za namene DDV ali mali davčni zavezanec (ni identificiran za namene DDV in je oproščen obračunavanja DDV po 94. členu ZDDV-1);

- Dobavitelj: davčni zavezanec (kmečko gospodinjstvo), ki ni identificiran za namene DDV in je iz OKGD obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku, in ne uveljavlja pravice do pavšalnega nadomestila;

- Podatki na računu po DDV: podatki po 141. členu pravilnika (tudi odkupni blok se šteje za račun, če ima vse podatke po 141. členu pravilnika);

- Plačilo računa: račun je ob izdaji ali kasneje po izdaji delno ali v celoti plačan z gotovino (gotovina po ZDavPR);

- Obveznosti izdaje računa in davčnega potrjevanja računa:

a) Dobavitelj mora po prvem odstavku 81. člena ZDDV-1 zagotoviti, da je za opravljeno dobavo izdan račun, ker pogoji za izjemo od obveznosti izdaje računa po prvem odstavku 143. člena pravilnika niso izpolnjeni (dobava je opravljena davčnemu zavezancu in ne končnemu potrošniku). Dobavitelj ni zavezanec za davčno potrjevanje računa, ker za njega ni določeno vodenje poslovnih knjig in evidenc. Tako izdan račun ni predmet davčnega potrjevanja.

b) Če račun izda gostinec kot samofakturiranje, pa je gostinec za izdani račun tudi zavezanec za davčno potrjevanje računov, saj kot izdajatelj računa izpolnjuje vse tri pogoje za zavezanca za davčno potrjevanje. Tako izdani račun je predmet davčnega potrjevanja.

Predmet davčnega potrjevanja po ZDavPR pa v nobenem primeru niso računi, ki ob izdaji kot tudi kasneje po izdaji, niso plačani z gotovino, in sicer ne glede na to, ali ga izda gostinec ali kupec. Primeri negotovinskega plačila računa so na primer: plačilo računa iz transakcijskega računa kupca na transakcijski račun dobavitelja, če račun plača kupec z univerzalnim plačilnim nalogom (UPN) pri ponudniku plačilnih storitev, poboti in kompenzacije.

Vprašanje 277: Gostinec donira (da brezplačno) gasilskemu društvu dve kosili. Ob konzumaciji gosta predložita brezplačni darilni bon. Ali o tej brezplačni realizaciji gostinec izda račun in ga pošlje v davčno potrditev? (30. 12. 2015)

Iz podatkov, ki jih navajate v dopisu, izhaja, da ne gre za vrednostni bon (ne gre za prodajo in nakup vrednostnega bona kot menjave enega plačilnega sredstva z drugim), ampak služi bon le kot sredstvo, ki imetniku bona omogoča brezplačno gostinsko storitev (kosilo). V takem primeru gostinec imetniku takega bona ne opravi gostinske storitve (dve kosili) za plačilo, zato za brezplačno opravljeno storitev tudi ni obvezen izdati računa. Če račun izda in je iz računa razvidno, da gre za brezplačno opravljeno storitev tako, da je na računu tudi naveden znesek za plačilo 0,00 eur, tak račun ni plačan z gotovino in ga ni treba davčno potrditi.

Vprašanje 278: Ali so doboropisi in bremepisi, ki se nanašajo na račune izdane v letu 2015 predmet davčnega potrjevanja? (30. 12. 2015)

Glede obveznosti potrjevanja sprememb računov v skladu s 4. odstavkom 6. člena ZDavPR velja, da je treba izvajati postopek potrjevanja računov za vse naknadne spremembe podatkov o računu, ki so bile sporočene davčnemu organu ob upoštevanju 2. odst. 24. čl. ZDavPR – to pa pomeni spremembe za račune, ki so bili izdani od 2. 1. 2016 dalje. Dobropis bo moral vsebovati podatke v skladu z ZDavPR, mora biti številčen tako kot vsi gotovinski računi izdani po 02.01.2016 in ga bo potrebno poslati v potrditev. Če gre za storniranje, dobropis … računa, ki se pošlje v potrjevanje, mora sporočilo s podatki o izdanem dobropisu vsebovati podatke o prvotnem računu (oz. prvotnih računih, če jih je več), ki se z dobropisom spreminja. Dobropisi se morajo številčiti v istem zaporedju kot izdani računi. (npr. vprašanje 192, 197).

Spremembe podatkov o računih, ki so bili izdani v letu 2015, in bo sprememba (storno, dobropis …) nastala v letu 2016 ni obvezno davčno potrditi. Svetujemo pa, da zavezanci tudi te dobropise potrjujejo, pri čemer v podatkih, ki se pošiljajo v potrjevanje, ni potrebno navajati podatka o prvotnem računu, ki se z dobropisom spreminja. , pri čemer pa v okviru sporočanja podatkov o dobropisu, ki se bodo sporočali na FURS ne bo potrebno posredovati podatkov o prvotnem računu, ki se z dobropisom spreminja.

Glej tudi povezana vprašanja oziroma odgovore pod št. 26, 141, 192, 197, 198, 252

Vprašanje 279: Ali je potrebno potrditi račun v primeru plačila s kreditnimi ali plačilnimi karticami preko sistema, kot je Bankart ali MegaPOS, katerega ponudnik ima glede na ZPlaSS status izvajalca plačilnih storitev (npr. Abanka, SKB., Banka Koper, NKBM…)? (30. 12. 2015)

Kot je pojasnjeno v odgovoru pod številko 20, se plačilo računa s kreditno ali plačilno kartico za namene ZDavPR šteje za gotovinsko plačilo. Če je račun plačan s kreditno kartico, ga je potrebno posredovati v potrditev na FURS. Če je plačilo računa s kreditno kartico izvedeno prek ponudnika plačilnih storitev (primer: račun kupec plača pri ponudniku plačilnih storitev – banki, pošti - z UPN oziroma položnico, pri čemer je plačilno sredstvo, s katerim poravna znesek UPN oziroma položnice, plačilna, kreditna kartica, gotovina ali ček), računa ni potrebno poslati v potrditev na FURS.

Glede na navedeno plačilo računov s plačilno ali kreditno kartico, ki je izvedeno preko sistema MegaPOS ali sistema Bankart, samo po sebi za namene davčnih blagajn še ne šteje kot negotovinsko plačilo. MegaPOS ali Bankart je namreč zgolj sistem oziroma storitev povezave različnih avtorizacijskih centrov za kartično poslovanje in ni plačilna storitev v smislu ZPlaSS. Ponudnik plačilnih storitev je banka, ki sistem ponuja, zato je pri plačilu s kreditno ali plačilno kartico pomembno, da je plačilo opravljeno neposredno pri banki oziroma ponudniku plačilnih storitev.

Za presojo ali gre za plačilo izvedeno pri ponudniku plačilnih storitev torej ne zadostuje izpolnitev pogoja, da je v primeru plačila s kreditno ali plačilno kartico, le to opravljeno preko sistema, katerega ponudnik je izvajalec plačilnih storitev. Pogoje je izpolnjen le, če je plačilo s kreditno ali plačilno kartico izvedeno neposredno pri ponudniku plačilnih storitev, ki je lahko tudi sam ponudnik sistema kartičnega poslovanja sistema (sistema, ki povezuje avtorizacijske centre za kartično poslovanje). To je le v primeru, če kupec kartico za plačilo preko sistema, kot sta na primer Bankart ali MegaPOS, uporabi neposredno pri banki oz. drugemu ponudniku plačilnih storitev oziroma spletnem sistemu plačil, ki ima v skladu z ZPlaSS status ponudnika plačilnih storitev.

Če kupec s kreditno ali plačilno kartico izvede plačilo pri dobavitelju ali pri zastopniku, ki sprejme kartično plačilo v imenu upnika, pri čemer nimata statusa ponudnika plačilnih storitev oziroma dovoljenja Banke Slovenije za izvajanje plačilnih storitev po ZPlaSS, a za kartično poslovanje oziroma povezavo z različnimi avtorizacijskimi centri uporabljata sistem (npr. Bankart ali MegaPOS), ne glede na to, da je ponudnik tega sistema banka, ne gre za plačilo, ki je opravljeno pri ponudniku plačilnih storitev.

Vprašanje 280: Kakšno obveznost ima društvo, kot izdajatelj računa in zavezanec za davčne blagajne glede članov društev, ki z uporabo elektronske blagajne izdajajo račun? Na kakšni pravni podlagi lahko član društva v društvu izdaja račune?

Za namen davčnih blagajn oziroma izvajanja določb Zakona o davčnem potrjevanju računov je v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDavPR predpisano, da se davčnemu organu v okviru podatkov o računu pošlje davčna številka fizične osebe, ki preko elektronske naprave izda račun. V datoteko s podatki o računu, ki se pošljejo v potrjevanje, je potrebno vpisati davčno številko fizične osebe, ki je preko elektronske naprave dejansko izdala račun.

Pri opravljanju dela, kjer se tudi izdajajo računi gre največkrat za opravljanje del v okviru izvajanja pridobitne dejavnosti društva. Pridobitna dejavnost se mora izvajati v obsegu, ki je dovoljena po Zakonom o društvih – v nadaljevanju ZDru.

Z vidika obravnave ustrezne podlage za delo, mora društvo zagotoviti, da bo ta fizična oseba, ki opravlja to delo, imela pravno podlago, ki se po Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – v nadaljevanju ZPDZC-1, ne šteje kot delo ali zaposlitev na črno. Na podlagi 3. in 5. člen ZPDZC-1 je prepovedano tako delo, kot zaposlovanje na črno, a ZPDZC-1 določa tudi izjeme, ki se ne štejejo kot delo ali zaposlovanje na črno.

Več o delu in zaposlovanju na črno na povezavi

http://www.fu.gov.si/nadzor/podrocja/nadzor_nad_delom_in_zaposlovanjem_na_crno/

Če član društva delo, pri katerem izdaja račune opravlja proti plačilu, oziroma kot nagrado za opravljeno delo prejme kakšno drugo korist v stvareh ali naravi, mora pred začetkom opravljanja dela z društvom, le to ustrezno pogodbeno urediti (npr. delovno razmerje, civilnopravne pogodbe, študentske napotnice...)

V primeru brezplačnega dela v društvu so izjeme od zaposlovanja na črno po ZPDZC-1, ki pridejo v poštev pri društvih delo, ki se opravlja kot nujno delo, humanitarno delo, karitativno delo, delo za invalidske organizacije, prostovoljsko delo ter dobrodelno delo, ki ga lahko opravljajo tako člani kot nečlani društva. Poleg teh oblik dela lahko v društvu opravlja brezplačno delo tudi član društva (za delo ne prejme niti plačila niti nobene osebne koristi) v imenu društva, če dokaže, da je član društva. Delo članov v društvu s pravili ni predpisano in je prostovoljno – član društva namreč z društvom ne sklene pogodbe o tem, katere vrste dela, kje in v kakšnem času ga bo opravljal. Član društva se namreč z včlanitvijo in podpisom pristopne izjave zgolj zaveže, da bo deloval v skladu s pravili društva in po svojih močeh pomagal, da bo društvo doseglo oziroma opravljalo svoj nepridobitni namen, zaradi katerega je bilo ustanovljeno in zaradi katerega se je član v društvo včlanil. Dokazati je potrebno tudi, da gre za takšno vrsto dela, ki so povezane z nalogami in dejavnostmi, ki jih ima društvo opredeljene v temeljnem aktu društva. Podlaga za tako delo je torej članstvo v društvu in temeljni akt društva, v katerem je opredeljena tako pridobitna dejavnost, kot naloge, ki jih člani opravljajo za namen uresničitve dejavnosti društva. V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov dela v društvih (ob izpolnjenih pogojih, ki so opisani v tem odstavku):

- prodaja jedi in pijače v primeru posameznega dogodka gasilske veselice

- prodaja izdelkov izdelanih s strani članov društva, prodaja reklamnih izdelkov društva v primeru promocije društva

- delo oskrbnika planinske koče, ki ga opravlja član planinskega društva.

A tudi pri tem je potrebno poudariti, da bi se v nadzoru v vsakem konkretnem primeru ugotavljalo ali člani društva, dejansko opravljajo delo brezplačno in ali se pridobitna dejavnost opravlja v mejah, ki je v organizacijski obliki društva dovoljena po ZDru.

Vprašanje 281: Ali je treba po DDV zakonodaji izdati račun za prodajo padalskih in letalskih kart? (30. 12. 2015)

Po drugem odstavku 143. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost je obveznost izdajanja računov določena za prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu, in sicer samo za vlak, avtobus in žičnice. Iz navedenega izhaja, da je treba za prodajo letalskih kart ali padalskih kart, ki dovoljujejo uporabo točno določenih vzletnih pristajalnih točk za jadralne padalce in zmajarje, izdati račun in ga davčno potrditi v skladu z ZDavPR.

Vprašanje 282: Na kakšen način potrdim račun, ki sem ga izdal iz vezane knjige računov (VKR)? (15. 1. 2016)

Izdan račun iz vezane knjige računov se potrdi elektronsko preko aplikacije MINI blagajna na spletnih straneh Finančne uprave na povezavi: https://blagajne.fu.gov.si:9002/MiniBlagajna. Za uporabo aplikacije potrebujete namensko digitalno potrdilo za davčno potrjevanje računov. Pripominjamo, da je potrebno pred prvo izdajo računa iz vezane knjige računov, vezano knjigo računov potrditi preko portala eDavki.

Izdane račune iz VKR lahko potrjujete tudi preko lastne programske opreme, če le-ta vsebuje  funkcionalnost za potrjevanje računov preko spletnega servisa FURS. Za informacijo v zvezi s tem, ali vam programska oprema omogoča potrjevanje računov, se obrnite na dobavitelja programske opreme.

Vprašanje 283: Ali je treba uporabo vezane knjige računov v primeru, če le-to uporabljam v primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajanje računov, navesti v internem aktu? (15. 1. 2016)

Postopek izdaje računov v primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajo računov je določen v 10. členu Zakona o davčnem potrjevanju računov - ZDavPR. V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZDavPR mora zavezanec v primeru nedelovanja elektronske naprave izdati račun z uporabo vezane knjige računov v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek. Uporabe vezane knjige računov v primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajanje računov zavezancu ni potrebno posebej navajati v internem aktu.

Vprašanje 284: Katera »zneskovna« polja moram izpolniti v obrazcu za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna«? (15. 1. 2016)

V obrazcu je potrebno izpolniti polji »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo«. »Vrednost računa« predstavlja skupno vrednost zaračunanih dobav na računu skupaj z DDV in drugimi davki/dajatvami, zmanjšana za zneske popustov. V polje »Vrednost za plačilo« se vpiše znesek računa za plačilo. V večini primerov sta vrednosti polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« enaki.

Poleg vpisa vrednosti v polji »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno glede na vrsto dobav in davkov/dajatev, ki so na računu, vpisati tudi podatke v pripadajoča polja v nadaljevanju: gre za podatke o obračunanem DDV, pavšalnem nadomestilu, oproščenih in neobdavčenih dobavah, ostalih davkih/dajatvah…Glej tudi ostala pojasnila, ki pojasnjujejo način vpisovanja podatkov o različnih vrstah dobav, ki so zaračunane na računu.

Vprašanje 285: Podatke o izdanih računih iz VKR sem v aplikaciji MINI blagajna pomotoma poročal preko menija »Izdaja računov« namesto preko menija »Poročanje VKR računov«. Kaj naj naredim? (15. 1. 2016)

Če zavezanec račun iz VKR v aplikaciji MINI blagajna pomotoma poroča preko menija »Izdaja računov« (v takšnem primeru zavezanec preko MINI blagajne dejansko izda nov račun), mora takšen račun preko menija »Izdaja računov« stornirati. Nato podatke o računu iz VKR vnese in pošlje v potrditev preko menija »Poročanje VKR računov«. Zavezanec mora v knjigovodstvu  evidentirati, da je bil razlog za storniranje računa, izdanega preko menija »Izdaja računov«, napačno poročanje podatkov o računu izdanem iz VKR.

Vprašanje 286: V katera polja v obrazcu za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo »zneskovne« podatke o računu zavezanci, ki niso identificirani za DDV? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti? (15. 1. 2016)

Zavezanci, ki niso identificirani za namene DDV, so v skladu s 94. členom Zakona o davku na dodano vrednost oproščeni obračunavanja DDV. Podatke o vrednosti dobav blaga in storitev na računu, ki so v skladu z določili 94. člena Zakona o davku na dodano vrednost oproščene obračunavanja DDV je potrebno vpisati v polje »Vrednost oproščenih dobav«. Vpiše se vrednost dobav po zmanjšanju za popuste. Če na računu ni zaračunanih drugih vrst dobav, se enaka vrednost vpiše tudi v polje »Vrednost računa«. V polje »Vrednost za plačilo« se vpiše znesek računa za plačilo.

OPOZORILO: V polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV (osnova, stopnja, davek) se ne vpisuje ničesar! V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega DDV.

Vprašanje 287: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, za katere je, v skladu s 76.a členom Zakona o davku na dodano vrednost, plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev - obrnjena davčna obveznost? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti? (15. 1. 2016)

Vrednost dobav za katere je v skladu s 76.a členom Zakona o davku na dodano vrednost prejemnik blaga ali storitev plačnik DDV (obrnjena davčna obveznost) se vpiše v polje »Vrednost dobav po 76.a členu Zakona o davku na dodano vrednost«. Vpiše se vrednost dobav po zmanjšanju za popuste, in sicer vrednost brez DDV. Če na računu ni zaračunanih drugih vrst dobav, se enaka vrednost vpiše tudi v polje »Vrednost računa«. V polje »Vrednost za plačilo« se vpiše znesek računa za plačilo.

OPOZORILO: V polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV - osnova, stopnja, davek se ne vpisuje ničesar! V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega DDV.

Vprašanje 288: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, za katere se uporablja posebna ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, in sicer posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine (101. člen Zakona o davku na dodano vrednost)? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti? (15. 1. 2016)

Vrednost dobav za katere se uporablja posebna ureditev, po kateri se obdavčuje razlika v ceni, in sicer posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine (101. člen Zakona o davku na dodano vrednost) se vpiše v polje »Vrednost dobav, ki se nanaša na posebne ureditve«. Vpiše se vrednost dobav po zmanjšanju za popuste. Če na računu ni zaračunanih drugih vrst dobav, se enaka vrednost vpiše tudi v polje »Vrednost računa«. V polje »Vrednost za plačilo« se vpiše znesek računa za plačilo.

OPOZORILO: V polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV – stopnja DDV, osnova za obračun DDV, znesek DDV se ne vpisuje ničesar! V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega DDV.

Vprašanje 289: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, za katere se obračunava in plačuje DDV po posebni ureditvi za potovalne agencije (97. člen Zakona o davku na dodano vrednost)? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti? (15. 1. 2016)

Vrednost dobav za katere se obračunava in plačuje DDV po posebni ureditvi za potovalne agencije (97. člen Zakona o davku na dodano vrednost) se vpiše v polje »Vrednost dobav, ki se nanaša na posebne ureditve«. Vpiše se vrednost dobav po zmanjšanju za popuste. Če na računu ni zaračunanih drugih vrst dobav, se enaka vrednost vpiše tudi v polje »Vrednost računa«. V polje »Vrednost za plačilo« se vpiše znesek računa za plačilo.

OPOZORILO: V polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV – stopnja DDV, osnova za obračun DDV, znesek DDV se ne vpisuje ničesar! V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega DDV.

Vprašanje 290: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah - izvozu v tretje države in dobavah v EU, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti? (15. 1. 2016)

Vrednost oproščenih dobav blaga in storitev na računu, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV (izvoz v tretje države, dobava v EU, …), se vpiše v polje »Vrednost oproščenih dobav«. Vpiše se vrednost dobav po zmanjšanju za popuste. Če na računu ni zaračunanih drugih vrst dobav, se enaka vrednost vpiše tudi v polje »Vrednost računa«. V polje »Vrednost za plačilo« se vpiše znesek računa za plačilo.

OPOZORILO: V polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV – stopnja DDV, osnova za obračun DDV, znesek DDV se ne vpisuje ničesar! V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega DDV.

Vprašanje 291: Kako se v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) poroča o avansnem računu in končnem računu za opravljeno dobavo, ki sta izdana iz VKR? (15. 1. 2016)

Pri poročanju podatkov o avansnih računih in končnih računih za opravljene dobave, ki so izdani iz VKR, se smiselno uporablja pojasnilo št. 252.

Vprašanje 292: Kaj se vpiše v polje »Znesek povračil« v obrazcu za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna? (15. 1. 2016)

V polje »Znesek povračil« se vpiše znesek morebitnih povračil na računu, ki se priznajo kupcu. Zneski povračil o katerih se poroča v polju znesek povračil so zneski, ki so navedeni na računu in se upoštevajo pri izračunu vrednosti za plačilo. Poleg dobropisa za vračilo embalaže, ki je primeroma naveden pri opisu polja, se v tem polju poroča tudi o drugih zneskih, navedenih na računu, ki se upoštevajo pri izračunu zneska za plačilo. Zneski povračil so pozitivni, ko vrednost za plačilo zmanjšujemo in obratno. V splošnem velja »Vrednost računa« – »Znesek povračil« = »Vrednost za plačilo«, pri čemer je »Vrednost računa« skupni znesek računa skupaj z DDV in ostalimi davki/dajatvami, zmanjšan za zneske popustov (t.j. skupna vrednost zaračunanih dobav na računu skupaj z DDV in drugimi davki/dajatvami, zmanjšana za zneske popustov).

OPOZORILO: V to polje se ne vnaša zneskov morebitnih popustov.

Vprašanje 293: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti? (15. 1. 2016)

Vrednost oproščenih dobav blaga in storitev na računu, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV, se vpiše v polje »Vrednost oproščenih dobav«. Vpiše se vrednost dobav po zmanjšanju za popuste. Če na računu ni zaračunanih drugih vrst dobav, se enaka vrednost vpiše tudi v polje »Vrednost računa«. V polje »Vrednost za plačilo« se vpiše znesek računa za plačilo.

OPOZORILO: V polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV – stopnja DDV, osnova za obračun DDV, znesek DDV se ne vpisuje ničesar! V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega DDV.

Vprašanje 294: V katera »zneskovna« polja se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpišejo podatki dobavah, ki v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost niso predmet DDV (neobdavčljive dobave)? Katera polja poleg polj »Vrednost računa« in »Vrednost za plačilo« je potrebno izpolniti? (15. 1. 2016)

Vrednost neobdavčljivih dobav blaga in storitev na računu, ki v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost niso predmet DDV, se vpiše v polje »Vrednost neobdavčljivih dobav«. Vpiše se vrednost dobav po zmanjšanju za popuste. Če na računu ni zaračunanih drugih vrst dobav, se enaka vrednost vpiše tudi v polje »Vrednost računa«. V polje »Vrednost za plačilo« se vpiše znesek računa za plačilo.

OPOZORILO: V polja, ki so predvidena za vpisovanje podatkov o DDV – stopnja DDV, osnova za obračun DDV, znesek DDV se ne vpisuje ničesar! V ta polja se vpisujejo vrednosti le, če račun vsebuje znesek obračunanega DDV.

Vprašanje 295: V katero »zneskovno« polje se v obrazec za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna (meni »Poročanje VKR računov«) vpiše znesek turistične takse, ki je zaračunana na računu? (22. 1. 2016)

Turistična taksa je dajatev. Znesek turistične takse se vpiše v polje »Ostali davki/dajatve«.

Vprašanje 296: Kakšna je razlika med dobavami, ki se v obrazcu za poročanje podatkov o izdanih računih iz VKR v aplikaciji MINI blagajna vpisujejo v polje »Vrednost oproščenih dobav«, in dobavami, ki se vpisujejo v polje »Vrednost neobdavčljivih dobav«? (15. 1. 2016)

V polje »Vrednost oproščenih dobav« se vpisujejo dobave blaga ali storitev na računu, ki so v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost oproščene plačila DDV. V polje »Vrednost neobdavčljivih dobav« se vpisujejo dobave blaga ali storitev na računu, ki v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost niso predmet DDV.

Vprašanje 297: Zavezanec proda in zaračuna kupcu večje število artiklov in izda račun iz VKR na npr. 2 ali 3 obrazcih (setih), torej z isto zaporedno številko računa. Kako poroča o takem računu, ki je izdan na večih setih iz VKR? Ali lahko v polje »številka seta računa iz VKR« v obrazec za poročanje računov iz VKR v MINI blagajni vpiše več setov? Ali ravna kako drugače? (15. 1. 2016)

Če zavezanec izda račun iz VKR na večih obrazcih, vpiše v aplikacijo za poročanje podatkov o računih iz VKR (MINI blagajna, meni »Poročanje VKR računov«) v polje »številka seta računa iz VKR« številko seta prve strani računa.

Vprašanje 298: Preko elektronske naprave davčno potrdimo račun. Računa zaradi okvare tiskalnika ni možno natisniti. Kako ravnamo v takšnem primeru, ko računa, ki smo davčno potrdili, ne moremo natisniti? (15. 1. 2016)

Če se pokvari tiskalnik, ravna zavezanec v skladu z 10. členom Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki določa način izdaje računa v primeru nedelovanja elektronske naprave. Zavezanec izda račun iz vezane knjige računov, račun izdan preko elektronske naprave pa stornira.

Vprašanje 299: Na isti blagajni se izdajajo gotovinski računi, negotovinski računi, dobavnice in blagajniški prejemki. Ali se lahko vsi dokumenti številčijo v istem zaporedju? (15. 1. 2016)

Ne. V skladu s četrtim odstavkom 5. člena Zakona o davčnem potrjevanju računov - ZDavPR je številka računa za namene postopka davčnega potrjevanja računov in izdaje računa sestavljena iz treh delov, in sicer:

1. oznake poslovnega prostora zavezanca,

2. oznake elektronske naprave za izdajo računov in

3. zaporedne številke računa.

Zaporedne številke računov si morajo v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDavPR vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru zavezanca ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru zavezanca.

Poudarjamo, da mora zavezanec račune izdajati v neprekinjenem zaporedju. Dokumenti, ki niso računi, ne smejo biti številčeni v istem zaporedju kot izdani računi. Negotovinske račune je možno izdajati v istem zaporedju kot gotovinske račune, lahko pa se negotovinske račune izdaja tudi v svojem (ločenem) zaporedju.

Vprašanje 300: Ali moram pri potrjevanju dobropisa, ki je posledica vračila blaga zaradi odpoklica blaga s trga, v potrjevanje posredovati podatek o prvotnem računu, ki se z dobropisom spreminja? (15. 1. 2016)

Zavezanec lahko pri davčnem potrjevanju naknadnih sprememb prvotnih računov (dobropisov), ki so posledica vračila blaga iz razloga odpoklica blaga s trga, datoteko s podatki o izdanem dobropisu posreduje v potrditev brez navajanja podatkov o prvotnem računu, ki se spreminja. Sledljivost in utemeljenost takšnih sprememb mora zavezanec zagotavljati v knjigovodstvu.

Ključne besede:
zdavpr
davčne blagajne
davčno potrjevanje računov

Zadnji članki iz rubrike:

26.4.2019 14:22:56:
Nova pojasnila glede davčnega potrjevanja računov

10.1.2019 15:26:25:
Novost pri davčnem potrjevanju negotovinsko plačanih računov

29.10.2018 16:17:25:
Novo digitalno potrdilo za vzpostavitev TLS povezave - blagajne.fu.gov.si

11.7.2018 15:38:24:
Nadzor na javnih prireditvah - FURS spremlja pravilnost izdajanja in potrjevanja računov ter ustreznost podlag za delo

21.5.2018 16:04:21:
Davčne blagajne ne bodo več delovale z Windows XP

Najnovejši članki:

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

13.9.2019 11:11:14:
Izračun avtorskega honorarja nerezidentu

13.9.2019 13:15:51:
Spremembe DDV v letu 2020 (e-gradivo)

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 12:23:02:
Zaposlitveni oglas: Vodja računovodstva (m/ž)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT