Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 24.9.2015 16:57:31

Vlada sprejela mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači Racunovodja.com

Vlada RS je sprejela mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači – prva obravnava, ki ga je Državnemu zboru RS predložila skupina 5000 volivk in volivcev.

Sedem zvez oziroma konfederacij sindikatov (Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Slovenska zveza sindikatov Alternativa, KNSS Neodvisnost, Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije) je 10. septembra 2015 Državnemu zboru predložilo 11.206 overjenih podpisov volivk in volivcev za obravnavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači.

Vlada se je s formalnim predlogom zakona in njegovo vsebino seznanila šele, ko je bil predlog posredovan v Državni zbor, in sicer ob njegovi objavi na uradnih spletnih straneh Državnega zbora. Po seznanitvi s predlogom zakona in njegovo vsebino, je vlada želela izvesti posvetovanje z vsemi socialnimi partnerji, zato je nemudoma poslala predlog za sklic izredne seje Ekonomsko socialnega sveta, kjer bi obravnavali predlog spremembe zakona. 18. 9. 2015 je bila vlada s strani vseh petih delodajalskih organizacij in zbornic obveščena, da se izredne seje Ekonomsko socialnega sveta, sklicane za 21. september 2015, ne bodo udeležili, zaradi česar seja žal ni bila izvedena.

Na podlagi navedenega, vlada podaja svoje stališče. Vlada ugotavlja, da področje minimalne plače ureja Zakon o minimalni plači, ki določa pravico do minimalne plače, njeno višino ter način njenega določanja in objave. Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega pa delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače.

Iz navedene zakonske ureditve izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo in se nanašajo na delo delavca v okviru polnega delovnega časa. Upoštevaje navedeno se dodatka za delo preko polnega delovnega časa, ki ga opredeljuje ZDR-1, ne more vštevati v minimalno plačo. Poleg tega pa v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).

Navedeno dejansko pomeni, da so dodatki, ki pripadajo delavcu in se nanašajo na delo delavca v okviru polnega delovnega časa, vključeni v minimalno plačo. To seveda le v primeru, da je osnovna plača delavca v pogodbi o zaposlitvi v skladu s kolektivno pogodbo določena pod zneskom zakonsko določene minimalne plače. Znesek minimalne plače, ki je določen skladno z zakonom in se vsako leto usklajuje najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, predstavlja najnižjo možno mesečno plačo, ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas, tudi v primeru, če bi bila njegova plača po pogodbi o zaposlitvi upoštevaje kolektivno pogodbo sicer nižja. Ravno praksa določanja izhodiščnih oz. »najnižjih plač« ali »najnižjih osnovnih plač« pod nivojem zakonsko določene minimalne plače v kolektivnih pogodbah je razlog za izpostavljeno dejansko stanje, ki v določenih primerih omogoča enako plačilo za delo delavcev, ki delo opravljajo v različnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa.

V povezavi s sistemsko ureditvijo minimalne plače so tudi v zadnjih dveh letih med socialnimi partnerji potekale razprave o morebitni spremembi zakonske ureditve minimalne plače, vendar soglasje o konkretni rešitvi ni bilo doseženo, pri čemer je vlada zagovarjala pravičnejšo in hkrati vzdržno rešitev izpostavljene problematike, tudi upoštevaje primerjalno ureditev minimalne plače po državah Evropske unije, iz katere izhaja, da so dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa v vseh državah članicah EU, z izjemo Hrvaške, izključeni iz definicije minimalne plače. Minimalna plača je torej primerjalnopravno praviloma izenačena z najnižjo dopuščeno osnovno plačo delavca ne glede na to, ali je ta zakonsko urejena na nacionalni ravni, ali pa sta njena definicija in višina predmet kolektivnega dogovarjanja socialnih partnerjev.

Glede na navedeno, vlada predlagane spremembe in dopolnitve ureditve minimalne plače podpira. Ob tem pa je treba poudariti, da si je pri vprašanju definicije in višine minimalne plače potrebno prizadevati za konstruktiven socialni dialog in doseganje najširšega možnega soglasja socialnih partnerjev. Na ta način je potrebno v prihodnosti pristopiti k celostni in sistemski ureditvi navedenega področja, ob hkratni smiselni ureditvi vprašanja stroškov dela in ukrepov na področju davkov in prispevkov za socialna zavarovanja. Pri sistemskem ukrepanju je pomembna povezava politike plač s prestrukturiranjem bremen javnih dajatev, katerega cilj je med drugim tudi smiselno znižanje obremenitve dohodkov iz dela. Ob spoštovanju socialnega dialoga si bo tako ob sprejemu predlaganih rešitev potrebno tudi v prihodnje prizadevati za definicijo in višino minimalne plače, kot jo poznajo ostale primerljive države, ob hkratnem upoštevanju učinkov takšnih sprememb na družbeno blaginjo in gospodarski razvoj.

Vir: MDDSZ

Zadnji članki iz rubrike:

6.8.2020 15:34:15:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

13.8.2020 13:07:11:
Naslednje izplačilo za začasno čakanje na delo konec avgusta

11.8.2020 15:17:19:
Objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku

11.8.2020 13:47:44:
Delavcu je po dopustu odrejena karantena - kaj sedaj?

10.8.2020 16:21:00:
Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2020

7.8.2020 16:13:54:
Vlada sprejela spremembe in dopolnitve Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT