Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 24.9.2015 16:57:31

Vlada sprejela mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači

Vlada RS je sprejela mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači – prva obravnava, ki ga je Državnemu zboru RS predložila skupina 5000 volivk in volivcev.

Sedem zvez oziroma konfederacij sindikatov (Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Slovenska zveza sindikatov Alternativa, KNSS Neodvisnost, Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije) je 10. septembra 2015 Državnemu zboru predložilo 11.206 overjenih podpisov volivk in volivcev za obravnavo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o minimalni plači.

Vlada se je s formalnim predlogom zakona in njegovo vsebino seznanila šele, ko je bil predlog posredovan v Državni zbor, in sicer ob njegovi objavi na uradnih spletnih straneh Državnega zbora. Po seznanitvi s predlogom zakona in njegovo vsebino, je vlada želela izvesti posvetovanje z vsemi socialnimi partnerji, zato je nemudoma poslala predlog za sklic izredne seje Ekonomsko socialnega sveta, kjer bi obravnavali predlog spremembe zakona. 18. 9. 2015 je bila vlada s strani vseh petih delodajalskih organizacij in zbornic obveščena, da se izredne seje Ekonomsko socialnega sveta, sklicane za 21. september 2015, ne bodo udeležili, zaradi česar seja žal ni bila izvedena.

Na podlagi navedenega, vlada podaja svoje stališče. Vlada ugotavlja, da področje minimalne plače ureja Zakon o minimalni plači, ki določa pravico do minimalne plače, njeno višino ter način njenega določanja in objave. Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega pa delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače.

Iz navedene zakonske ureditve izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo in se nanašajo na delo delavca v okviru polnega delovnega časa. Upoštevaje navedeno se dodatka za delo preko polnega delovnega časa, ki ga opredeljuje ZDR-1, ne more vštevati v minimalno plačo. Poleg tega pa v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).

Navedeno dejansko pomeni, da so dodatki, ki pripadajo delavcu in se nanašajo na delo delavca v okviru polnega delovnega časa, vključeni v minimalno plačo. To seveda le v primeru, da je osnovna plača delavca v pogodbi o zaposlitvi v skladu s kolektivno pogodbo določena pod zneskom zakonsko določene minimalne plače. Znesek minimalne plače, ki je določen skladno z zakonom in se vsako leto usklajuje najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, predstavlja najnižjo možno mesečno plačo, ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas, tudi v primeru, če bi bila njegova plača po pogodbi o zaposlitvi upoštevaje kolektivno pogodbo sicer nižja. Ravno praksa določanja izhodiščnih oz. »najnižjih plač« ali »najnižjih osnovnih plač« pod nivojem zakonsko določene minimalne plače v kolektivnih pogodbah je razlog za izpostavljeno dejansko stanje, ki v določenih primerih omogoča enako plačilo za delo delavcev, ki delo opravljajo v različnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa.

V povezavi s sistemsko ureditvijo minimalne plače so tudi v zadnjih dveh letih med socialnimi partnerji potekale razprave o morebitni spremembi zakonske ureditve minimalne plače, vendar soglasje o konkretni rešitvi ni bilo doseženo, pri čemer je vlada zagovarjala pravičnejšo in hkrati vzdržno rešitev izpostavljene problematike, tudi upoštevaje primerjalno ureditev minimalne plače po državah Evropske unije, iz katere izhaja, da so dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa v vseh državah članicah EU, z izjemo Hrvaške, izključeni iz definicije minimalne plače. Minimalna plača je torej primerjalnopravno praviloma izenačena z najnižjo dopuščeno osnovno plačo delavca ne glede na to, ali je ta zakonsko urejena na nacionalni ravni, ali pa sta njena definicija in višina predmet kolektivnega dogovarjanja socialnih partnerjev.

Glede na navedeno, vlada predlagane spremembe in dopolnitve ureditve minimalne plače podpira. Ob tem pa je treba poudariti, da si je pri vprašanju definicije in višine minimalne plače potrebno prizadevati za konstruktiven socialni dialog in doseganje najširšega možnega soglasja socialnih partnerjev. Na ta način je potrebno v prihodnosti pristopiti k celostni in sistemski ureditvi navedenega področja, ob hkratni smiselni ureditvi vprašanja stroškov dela in ukrepov na področju davkov in prispevkov za socialna zavarovanja. Pri sistemskem ukrepanju je pomembna povezava politike plač s prestrukturiranjem bremen javnih dajatev, katerega cilj je med drugim tudi smiselno znižanje obremenitve dohodkov iz dela. Ob spoštovanju socialnega dialoga si bo tako ob sprejemu predlaganih rešitev potrebno tudi v prihodnje prizadevati za definicijo in višino minimalne plače, kot jo poznajo ostale primerljive države, ob hkratnem upoštevanju učinkov takšnih sprememb na družbeno blaginjo in gospodarski razvoj.

Vir: MDDSZ

Zadnji članki iz rubrike:

15.10.2019 15:43:34:
Vlada se je seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

15.10.2019 15:40:17:
Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

9.10.2019 16:21:59:
Informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja (Ljubljana, 17. oktober 2019)

9.10.2019 16:19:17:
Sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Južno Korejo

4.10.2019 15:37:50:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) bodo konec oktobra prejeli informacijo o obračunanih nadomestilih

Najnovejši članki:

15.10.2019 15:29:48:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

21.10.2019 7:26:52:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

8.10.2019 14:07:33:
Zaposlitveni oglas: Samostojni računovodja (m/ž), Ljubljana

7.10.2019 16:02:28:
Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT