Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 9.11.2005 14:15:10

KONKURENČNA PREPOVED IN KONKURENČNA KLAVZULA 1. DEL

Lidija Trampuš, univ.dipl.pravnica

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

KONKURENČNA PREPOVED IN KONKURENČNA KLAVZULA  1. DEL Racunovodja.com

Zakon o delovnih razmerjih Ur.l. RS 42/02 (ZDR) v 37. členu določa prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti v času trajanja delovnega razmerja – konkurenčno prepoved in je kot taka določena ex lege (po zakonu), kar pomeni, da je ni potrebno posebej dogovoriti s pogodbo o zaposlitvi (POZ).

Prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti je ena od splošnih obveznosti delavca do delodajalca, saj je dolžnost delavca, da v skladu s sklenjeno POZ delo opravlja vestno in pošteno. Pri tem pa je potrebno poudariti, da se prepoved ne sme nanašati na sleherno opravljanje del ali poslov, temveč le na tiste posle, ki dejansko sodijo v okvir dejavnosti delodajalca in bi lahko bili z delavčevim ravnanjem prizadeti interesi delodajalca.

Da bi se delavec izognil negativnim posledicam pri opravljanju dejanj, ki bi za delodajalca pomenila konkurenco je potrebno, da delavec od delodajalca pridobi predhodno pisno soglasje za opravljanje del ali sklepanje poslov, ki bi za delodajalca lahko pomenila konkurenco.

Delavčeva pravica v primeru, ko bi delodajalec neutemeljeno zavrnil pisno soglasje, je sprožiti delovni spor pri pristojnem sodišču za delovne spore zaradi kršitve pravic iz delovnega razmerja in sicer zaradi nezakonitega izvajanja konkurenčne prepovedi s strani delodajalca.

V primeru kršitve konkurenčne prepovedi v času trajanja delovnega razmerja lahko delodajalec od delavca zahteva povračilo škode, vendar mora delodajalec dokazati obstoj škode, ni dovolj le verjetnost obstoja škode. Pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti delavca pa mora delodajalec spoštovati roke, ki jih določa ZDR in sicer subjektivni rok 3 mesecev od dneva, ko je delodajalec zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla in objektivni rok 3 let od dokončanja del ali poslov.
Oba zastaralna roka je potrebno upoštevati kumulativno.

ZDR ne določa dogovora o odmeni oz. nadomestilu za spoštovanje konkurenčne prepovedi kot pogoja za veljavnost konkurenčne prepovedi, kot to velja pri konkurenčni klavzuli.

Bistvena razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo je v časovni veljavnosti in v tem, da je konkurenčna prepoved podana ex lege, konkurenčna klavzula pa velja ex contractu, kar pomeni, da mora biti pisno dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi.

Ključne besede:
konkurenčna prepoved
klavzula

Zadnji članki iz rubrike:

1.7.2020 14:21:28:
Oddaja končnih poročil za začasno čakanje na delo

1.7.2020 10:29:02:
Delodajalec je dolžan izplačati regres najmanj v višini minimalne plače do 1. julija

29.6.2020 16:31:02:
Razporejanje skrajšanega delovnega časa

19.6.2020 17:18:45:
Oddaja končnih poročil za povračilo nadomestila plače od 30. junija

19.6.2020 12:55:46:
Poročanje podatkov na obračunu REK-1 po ZIUOOPE

Najnovejši članki:

3.7.2020 14:45:41:
Koledar poročanja - julij 2020

2.7.2020 19:13:15:
Predvidena odložitev rokov za poročanje o čezmejnih aranžmajih

2.7.2020 19:10:43:
Predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 - 30. 6. 2020

2.7.2020 15:21:02:
Najpogostejša vprašanja in odgovori glede odloka o začasni splošni omejitvi zbiranja

1.7.2020 15:17:31:
Ali se plačilo računa z bonom šteje za plačilo z gotovino in ga je treba davčno potrditi preko davčne blagajne?

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT