Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 29.4.2019 19:28:46

Davčno potrjevanje računov - Pogosta vprašanja in odgovori (51-100)

Rubrika: Davčne blagajneprint Natisni

Davčno potrjevanje računov - Pogosta vprašanja in odgovori (51-100)

Vir: FURS

Kazalo:

Vprašanje 51: Kaj je postopek potrjevanja računov z uporabo elektronske naprave za izdajo računov? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015)

Vprašanje 52: Kaj je elektronska naprava za izdajo računa? (16. 7. 2015)

Vprašanje 53: Koliko časa bo trajal postopek potrjevanja računov? (16. 7. 2015)

Vprašanje 54: Katere podatke bo potrebno pošiljati? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015)

Vprašanje 55: Kaj je oznaka fizične osebe, ki izda račun? (16. 7. 2015)

Vprašanje 56: Ali bo potrebno v okviru postopka potrjevanja računa na FURS pošiljati vse podatke, ki morajo biti po predpisih o DDV navedeni na računu? (16. 7. 2015)

Vprašanje 57: S kakšnim namenom se bodo podatki posredovali na FURS? (16. 7. 2015)

Vprašanje 58: Glede na to, da bo zavezanec posredoval podatke o računih na FURS, ali bo moral kljub temu hraniti kopije računov? (16. 7. 2015)

Vprašanje 59: Ali bo moral zavezanec izvesti postopek potrjevanja računov tudi v primeru izdaje kopije računa? (16. 7. 2015)

Vprašanje 60: Zakaj je potrebno posredovati tudi podatke o poslovnih prostorih? (16. 7. 2015)

Vprašanje 61: Kaj se šteje za poslovni prostor v zvezi z izvajanjem Zakona o davčnem potrjevanju računov? (16. 7. 2015)

Vprašanje 62: Ali so predvidene kakšne posebnosti pri določanju in posredovanju podatkov o poslovnih prostorih? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015)

Vprašanje 63: Zakaj bo potrebno posredovati tudi podatke o proizvajalcu oziroma vzdrževalcu programske opreme za izdajanje računov? (16. 7. 2015)

Vprašanje 64: Ali mora zavezanec, ki pri gotovinskem poslovanju uporablja elektronsko napravo, izdati račun tudi v primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajo računov? (16. 7. 2015)

Vprašanje 65: Kakšen je postopek izdaje računov v primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajo računov? (16. 7. 2015)

Vprašanje 66: Kakšen je postopek izdaje računov v primeru prekinitve elektronske povezave za izmenjavo podatkov s FURS? (16. 7. 2015)

Vprašanje 67: Kako zavezanec izdaja račune, če nima interneta oziroma GPRS in zato ni možna vzpostavitev elektronske povezave? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 68: Kako bodo zavezanci dokazali nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave s FURS? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 69: Ali mora zavezanec, ki pri gotovinskem poslovanju uporablja elektronsko napravo, izdati račun tudi v primeru, če je elektronska povezava v trenutku prodaje prekinjena? (16. 7. 2015)

Vprašanje 70: Kaj lahko naredi zavezanec, če v roku dveh delovnih dni od dneva prekinitve povezave ne more vzpostaviti delovanja elektronske naprave in poslati podatkov o računih, ki so bili izdani brez EOR? (16. 7. 2015)

Vprašanje 71: Ali bodo davčne blagajne obvezne tudi za planinske koče? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 72: Kako bo zavezanec izdal račun, če ga zaradi tehničnih težav na strani davčnega organa ne bo mogel potrditi? (16. 7. 2015)

Vprašanje 73: Za tiste, ki izdajo malo računov na mesec, bo na voljo posebna aplikacija FURS preko eDavkov. Kaj je to "malo" računov? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 74: Ali bo imel zavezanec z uporabo aplikacije prek eDavkov kakšne stroške?

Vprašanje 75: Bo potrjevanje računa prek aplikacije dlje trajalo oziroma ali bo z njim več dela kot z uporabo blagajne?

Vprašanje 76: V kakšnem roku mora zavezanec kupcu izročiti račun?

Vprašanje 77: Ali mora kupec prejeti račun tudi v primeru, če zavezanec ne more izdati računa zaradi nedelovanja elektronske naprave za izdajo računov?

Vprašanje 78: Kdaj je potrebno izdati račun, če je prejeto gotovinsko plačilo, dobava pa bo opravljena kasneje? (16. 7. 2015)

Vprašanje 79: Ali je obvezna potrditev računa, za katerega se vnaprej ne ve ali ga bo kupec plačal gotovinsko? Izdaja računa za plačilo preko transakcijskega računa, ki je naknadno plačan z gotovino? (16. 7. 2015)

Vprašanje 80: Kako zavezanec potrdi račun, za opravljene storitve preko avtomata? (16. 7. 2015)

Vprašanje 81: Kaj vse mora vsebovati račun, ki ga zavezanec kupcu izroči pri gotovinskem plačilu? (16. 7. 2015)

Vprašanje 82: Ali je po ZDavPR določeno, kako mora biti sestavljena številka računa? (16. 7. 2015)

Vprašanje 83: Ali mora zavezanec davčno potrditi tudi račun, ki je izdan za plačilo na transakcijski račun? (16. 7. 2015, 21. 12. 2015)

Vprašanje 84: Kako bo kupec vedel, ali je zavezanec račun davčno potrdil? Kaj je EOR (enkratna identifikacijska oznaka računa)? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 85: Ali bo na vsakem računu, ki bo gotovinsko plačan, navedena enkratna identifikacijska oznaka računa (EOR)? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 86: Ali bo mogoče preveriti ali je račun potrjen pri davčnem organu? Kako? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 87: Ali je mogoče preveriti tudi račune, ki so izdani z uporabo vezane knjige računov? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vprašanje 88: Ali mora kupec vzeti račun? Kakšne so posledice, če kupec ne bo vzel računa? (16. 7. 2015)

Vprašanje 89: Kaj lahko naredi kupec, če mu zavezanec ne izda računa?

Vprašanje 90: Koliko časa bo moral kupec hraniti račun? (16. 7. 2015)

Vprašanje 91: Kdo bo nadziral ali je zavezanec izročil račun kupcu oziroma ali je kupec račun vzel? (16. 7. 2015)

Vprašanje 92: Kako bo na začetku potekal nadzor, nad kom, zakaj? (16. 7. 2015)

Vprašanje 93: Kdo bo izvajal nadzor po ZDavPR? (16. 7. 2015)

Vprašanje 94: Kakšna mora biti programska oprema? (16. 7. 2015)

Vprašanje 95: Koliko bo stalo posodabljanje, nova aplikacija za podjetnike, ki bo ustrezna za vključitev v sistem davčnih blagajn? (16. 7. 2015)

Vprašanje 96: Ali ZDavPR predvideva odgovornost dobaviteljev programske opreme? Ali so za dobavitelje programske opreme po ZDavPR določene kakšne obveznosti in prekrški? (16. 7. 2015)

Vprašanje 97: Kdaj bodo objavljene tehnične specifikacije za uporabnike in razvijalce programske opreme? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015, 3. 9. 2015)

Vprašanje 98: Ali je za razvijalce programske opreme na razpolago kakšno gradivo glede implementacije davčnih blagajn? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015, 3. 9. 2015)

Vprašanje 99: Kateri so opravičljivi razlogi za ne vzpostavitev prekinjene elektronske povezave s FURS v roku dveh delovnih dni od prekinitve? (16. 7. 2015)

Vprašanje 100: Ali bo lahko kupec preveril ali je račun, ki ga je prejel, potrjen pri davčnem organu? Kako? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

 

Vprašanje 51: Kaj je postopek potrjevanja računov z uporabo elektronske naprave za izdajo računov? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015)

Elektronska naprava bo ustvarila elektronsko podpisano XML datoteko s podatki o izdanem računu in jo poslala na FURS. Informacijski sistem FURS bo preveril poslane podatke in poslal elektronski napravi posebno enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR), ki se bo izpisala na računu. S takšnim postopkom FURS pred izdajo potrdi izdani račun.

Postopek potrjevanja računov je sestavljen iz treh faz:

  • pošiljanja podatkov o računu davčnemu organu,
  • obdelave podatkov o računu in dodelitve enkratne identifikacijske oznake računa v informacijskem sistemu davčnega organa in
  • pošiljanja enkratne identifikacijske oznake računa zavezancu.

Za dodelitev enkratne identifikacijske oznake računa bosta morala biti izpolnjena dva pogoja:

  • posredovani bodo morali biti vsi predpisani podatki o računu in
  • podatki o računu bodo morali biti podpisani z namenskim digitalnim potrdilom.  

Če bosta oba pogoja izpolnjena, bo davčni organ podatkom o računu dodelil enkratno identifikacijsko oznako[12] in jo prek vzpostavljene elektronske povezave poslal zavezancu. Za enkratno identifikacijsko oznako računa se uporablja kratica EOR.

Opisana izmenjava podatkov bo izvedena v zelo kratkem času in bo omogočala izdajo računa, na katerem bo navedena enkratna identifikacijska oznaka računa, ki dokazuje, da je račun potrjen oziroma evidentiran pri davčnemu organu.

Če kateri od pogojev za dodelitev enkratne identifikacijske oznake računa ne bo izpolnjen, bo davčni organ zavezancu prek vzpostavljene elektronske povezave poslal sporočilo o zavrnitvi dodelitve enkratne identifikacijske oznake računa. V sporočilu bo navedena napaka, do katere je prišlo pri obdelavi podatkov. V takšnem primeru bo zavezanec izdal račun brez enkratne identifikacijske oznake računa in poslal podatke o izdanem računu davčnemu organu ob izpolnjevanju predpisanih pogojev (odpravi napak) v roku dveh delovnih dni od dneva izdaje računa. Zavezanec bo moral torej posredovati pravilne podatke o računih do konca drugega delovnega dne, ki bo sledi delovnemu dnevu, v katerem je prišlo do izdaje računa. Davčni organ bo računu naknadno dodelil enkratno identifikacijsko oznako računa in jo poslal zavezancu. Račun bo pri davčnemu organu potrjen, ko bo zavezanec prejel sporočilo z enkratno identifikacijsko oznako računa. Zavezanec bo moral hraniti podatek o enkratni identifikacijski oznaki računa skupaj s kopijo izdanega računa skladno z ZDavP-2.

Vsebina in obliko sporočil z obveznimi podatki o računu ter protokole in varnostne mehanizme za izmenjavo podatkov, model uporabe, pri katerem se za pošiljanje in podpisovanje sporočil uporablja centralni informacijski sistem zavezanca, model uporabe, pri katerem se pošiljanje in podpisovanje elektronskih sporočil izvaja posamično na elektronskih napravah za izdajo računov, standardna sporočila o napakah in protokole postopkov v primeru napak, so predpisana s Pravilnikom o izvajanju ZDavPR..

Vprašanje 52: Kaj je elektronska naprava za izdajo računa?[13] (16. 7. 2015)

»Elektronska naprava za izdajo računov« pomeni elektronsko napravo z nameščeno programsko opremo, ki je v skladu z 38. členom ZDavP-2. Za namene izvajanja postopka potrjevanja računov bo moral zavezanec izdajati račune z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, ki bo sestavljena iz same elektronske naprave in programske opreme, ki mora biti skladna z 38. členom ZDavP-2.

Za izvedbo postopka potrjevanja računov

  • bodo zavezanci smeli uporabljati le elektronske naprave, ki bodo v skladu z 38. členom ZDavP-2 in bodo hkrati izpolnjevale zahteve po tem zakonu. Zavezanec ne sme imeti in uporabljati elektronske naprave, ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb,
  • hkrati pa mora imeti elektronska naprava vzpostavljeno elektronsko (internetno oziroma GPRS) povezavo z informacijskim sistemom FURS in
  • omogočati podpisovanje sporočil z namenskim digitalnim  potrdilom.

Vprašanje 53: Koliko časa bo trajal postopek potrjevanja računov? (16. 7. 2015)

Informacijski sistem davčnega organa bo obdelal sporočilo s podatki o računu in vrnil zavezancu sporočilo z enkratno identifikacijsko oznako računa v času, ki bo krajši od dveh sekund (čas od trenutka vstopa sporočila s podatki o računu v informacijski sistem davčnega organa do trenutka izhoda sporočila z enkratno identifikacijsko oznako računa iz informacijskega sistema davčnega organa.

Enkratna identifikacijska številka računa, ki je izpisana na računu, dokazuje oziroma predstavlja potrdilo, da je račun ustrezno evidentiran na FURS. Predvideni so tudi primeri izdaje računov brez enkratne identifikacijske oznake računa v primerih napak pri elektronski obdelavi podatkov in nedelovanju internetne povezave, pri prodaji storitev prek avtomatov in v primerih, ko račun ni plačan neposredno ob izdaji in ob njegovi izdaji ni znano, ali bo plačan z gotovino.

Vprašanje 54: Katere podatke bo potrebno pošiljati? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015)[14]

Vsebina računa je z ZDavPR natančno predpisana. Poleg podatkov na računu, ki se po veljavni zakonodaji o DDV in davčnem postopku zahtevajo, so kot obvezni podatki na računu po ZDavPR še:

  • čas izdaje računa (ura in minute),
  • oznaka fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računov ,
  • enkratna identifikacijska oznaka računa in
  • zaščitna oznaka izdajatelja računa.

V okviru postopka potrjevanja računa FURS bo od podatkov, ki morajo biti po predpisih o DDV navedeni na računu, potrebno na FURS posredovati naslednje podatke o računu:

  • davčno številko zavezanca, ki izda račun, če izda račun v tujem imenu in za tuj račun pa tudi davčno številko davčnega zavezanca, v imenu in za račun katerega je bil izdan račun;
  • datum in čas izdaje računa;
  • številko računa in način dodelitve številke računa;
  • vrednost računa, skupno vrednost osnove po vrsti davka ali dajatve, razdeljeno po davčnih stopnjah, in pripadajoči davek ali dajatev, vrednost dobav na podlagi posebnih ureditev, dobav pri katerih je plačnik davka na dodano vrednost kupec blaga ali naročnik storitve, oproščenih dobav in neobdavčljivih dobav, ločeno po davčnih številkah (kadar gre za račun zavezanca oziroma račune, ki jih zavezanec izda v tujem imenu in za tuj račun);
  • vrednost za plačilo;
  • davčno številko fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave;
  • zaščitno oznako izdajatelja računa;
  • davčno številko oziroma identifikacijsko številko za namene DDV kupca oziroma naročnika v primerih, ko so ti podatki v skladu z davčnimi predpisi navedeni na računu;
  • številko prvotnega računa v primeru izvajanja postopka potrjevanja naknadne spremembe podatkov na računu.

Vsebina in oblika sporočila s podatki o računu, so predpisana s Pravilnikom o izvajanju ZDavPR..

Kadar je v skladu z davčno zakonodajo na računu podatek o davčni številki oziroma identifikacijski številki za namene DDV kupca oziroma naročnika blaga oziroma storitve, se bo kot podatek o računu poslala davčnemu organu tudi davčna številka oziroma identifikacijska številka za namene DDV kupca oziroma naročnika. Davčna številka oziroma identifikacijska številka za namene DDV bo na računu praviloma navedena v primerih, ko kupec ali naročnik potrebuje račun za uveljavljanje stroškov nakupa kot davčno priznane odhodke pri opravljanju dejavnosti ali ko je račun izdan drugemu davčnemu zavezancu za DDV, pri čemer je kupec ali naročnik, ki je prejel dobavo blaga ali storitev, dolžan plačati DDV (npr. obrnjena davčna obveznost), ali pa je prejel dobavo blaga v skladu s 46. členom ZDDV-1 (oproščeno dobavo blaga znotraj Unije).

Način ustvarjanja, dolžina in oblika zapisa enkratne identifikacijske oznake računa ter dolžina in oblika zapisa zaščitne oznake izdajatelja računa je določena v 5. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov.[15] Glej tudi odgovor na vprašanje 149: Kaj je ZOI?

Poleg navedenega bodo morali zavezanci za namene izvajanja postopka potrjevanja računov na FURS poslati tudi podatke o poslovnih prostorih, kjer se izdajajo računi. Vsebina in oblika sporočila s podatki o poslovnih prostorih so predpisana s Pravilnikom o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov.

Vprašanje 55: Kaj je oznaka fizične osebe, ki izda račun?[16] (16. 7. 2015)

Oznaka fizične osebe je eden od podatkov, ki ga bo moral zavezanec posredovati na FURS v okviru postopka davčnega potrjevanja računov. Zavezanec bo moral povezati oznako fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave z davčno številko te osebe.

Oznaka fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, ki je določena kot obvezen podatek na računu za namene postopka potrjevanja računov, je lahko katera koli oznaka, kakor jo opredeli davčni zavezanec za te namene. Pomembno je, da je ta oznaka povezana z davčno številko te osebe, ki jo mora poslati davčnemu organu kot podatek o računu v postopku potrditve računa, sama davčna številka pa na računu ne bo izkazana.

V primerih, ko se račun izda prek samopostrežnih elektronskih naprav brez navzočnosti fizične osebe, se med podatki o računu, ki se pošljejo davčnemu organu, kot davčna številka osebe, ki izda račun, navede davčna številka zavezanca.

Vprašanje 56: Ali bo potrebno v okviru postopka potrjevanja računa na FURS pošiljati vse podatke, ki morajo biti po predpisih o DDV navedeni na računu? (16. 7. 2015)

Ne. V okviru postopka potrjevanja računa FURS ne bo treba pošiljati vseh podatkov, ki morajo biti po predpisih o DDV navedeni na računu, ampak samo podatke o računu (glej odgovor na vprašanje »Katere podatke bo potrebno pošiljati). 

Vprašanje 57: S kakšnim namenom se bodo podatki posredovali na FURS? (16. 7. 2015)

FURS bo hranil prejete podatke o računih in dodeljenih enkratnih identifikacijskih oznakah računov v informacijskem sistemu 5 let od vpisa podatka v informacijski sistem davčnega organa.

Z uvedbo sistema davčnih blagajn bo FURS pridobil možnost analitične obdelave podatkov o dejansko ustvarjenem prometu zavezancev pri gotovinskem poslovanju, primerjave teh podatkov z davčnimi obračuni, ugotavljanja zmanjšanja oziroma povečanja prometa, stornacije, primerjave podatkov s podatki o prilivih na transakcijske račune pri ponudnikih plačilnih storitev itd. Na tej podlagi bo FURS lahko opravljal ciljni nadzor in načrtoval nadaljnje ukrepe.

Podatki, ki jih bo prejel davčni organ na podlagi ZDavPR se bodo lahko obdelovali samo za namene preverjanja zakonitosti zaposlitve in dela in nadzora pravilnosti obračuna davkov in prispevkov.[17]

Vprašanje 58: Glede na to, da bo zavezanec posredoval podatke o računih na FURS, ali bo moral kljub temu hraniti kopije računov?[18] (16. 7. 2015)

Da. Zavezanec bo moral hraniti kopije izdanih računov v skladu z ZDavP-2 in ZDDV-1.

Vprašanje 59: Ali bo moral zavezanec izvesti postopek potrjevanja računov tudi v primeru izdaje kopije računa?[19] (16. 7. 2015)

ZDavPR določa, da v primeru, ko kupec zahteva od zavezanca izdajo kopije računa, mora zavezanec izdati kopijo, ki je enaka originalu, z oznako »KOPIJA« in zaporedno številko kopije. Kopija računa mora biti enaka originalu.

V primeru naknadne spremembe podatkov o računu, ki bi bile sporočene davčnemu organu, bo moral zavezanec ponovno izvesti postopek potrjevanja računov. Sporočilo o spremembah podatkov o računu bo moralo vsebovati podatek o številki računa, na katerega se bodo  spremembe nanašale.

Vprašanje 60: Zakaj je potrebno posredovati tudi podatke o poslovnih prostorih?[20] (16. 7. 2015)

Podatki o poslovnih prostorih so pomembni za določitev številke računa, ki je obvezen podatek na računu in eden od temeljnih elementov za izvajanje postopka potrjevanja računov. Številka računa mora za namene ZDavPR poleg zaporedne številke računa vsebovati še oznako poslovnega prostora in oznako elektronske naprave za izdajo računov. Zavezanec v internem aktu predpiše pravila za dodeljevanje zaporednih številk računov, naredi popis poslovnih prostorov in dodeli oznake poslovnim prostorom.

Posredovanje podatkov o poslovnih prostorih je potrebno tudi zato, da FURS v primeru morebitnega nadzora ugotovi, kje je bil izdan račun. S tem se zagotovi učinkovit nadzor nad imetniki teh elektronskih naprav v primeru, ko se na podlagi prejetih podatkov vzpostavi sum o nepravilnosti poslovanja. Številka računa bo za namene tega zakona poleg zaporedne številke računa vsebovala tudi oznako poslovnega prostora in oznako elektronske naprave za izdajo računov.

Vprašanje 61: Kaj se šteje za poslovni prostor v zvezi z izvajanjem Zakona o davčnem potrjevanju računov? (16. 7. 2015)

Po ZDavPR je  »poslovni prostor« vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem  poslovanju. Kot poslovni prostor zavezanca se lahko šteje del ali več ločenih delov nepremičnega prostora, v katerih se opravlja različna dejavnost. Premičen prostor je vsak premičen objekt ali elektronska naprava za izdajo računov. Elektronska naprava za izdajo računov se kot poslovni prostor zavezanca šteje v primerih, ko se račun ne izda v okviru premičnega objekta. Kot poslovni prostor zavezanca se šteje tudi vsak nepremičen ali premičen prostor, v katerem se izdajajo računi z uporabo vezane knjige računov.

Oznaka poslovnega prostora je sestavni del številke računa, ki je za namene ZDavPR natančno predpisana in določena kot obvezen podatek na računu.[21]

Vprašanje 62: Ali so predvidene kakšne posebnosti pri določanju in posredovanju podatkov o poslovnih prostorih?[22] (16. 7. 2015, 21. 8. 2015)

Zavezanec mora sporočiti podatke o poslovnih prostorih za vsak posamezen poslovni prostor zavezanca, v katerem izdaja račune. Podatke bo podpisal z namenskim digitalnim potrdilom in jih poslal davčnemu organu prek vzpostavljene elektronske povezave pred prvim pošiljanjem podatkov o računu za namene potrditve računa.

Podatki[23] o poslovnih prostorih za namene izvajanja postopka potrjevanja računov bodo morali vsebovati naslednje podatke:

  • davčno številko zavezanca,
  • oznako poslovnega prostora zavezanca,
  • identifikacijsko oznako stavbe ali dela stavbe, kjer se nahaja poslovni prostor, kakor je določena v registru nepremičnin (številka katastrske občine, številka stavbe in številka dela stavbe), ko zavezanec izdaja račune v nepremičnem poslovnem prostoru,
  • naslov poslovnega prostora, ko zavezanec izdaja račune v nepremičnem poslovnem prostoru,
  • vrsto poslovnega prostora, ko zavezanec izdaja račune v premičnem poslovnem prostoru,
  • podatek o proizvajalcu ali vzdrževalcu programske opreme za izdajanje računov in
  • datum začetka veljavnosti podatkov, ki se sporočajo

Posebnost je, da bo podatke o poslovnih prostorih treba na FURS poslati enkrat, in sicer pred prvim pošiljanjem računa, ki se nanaša na poslovni prostor. V primeru spremembe podatkov o poslovnem prostoru bo treba po enakem postopku poslati spremenjene podatke o poslovnih prostorih. Zavezanec bo moral davčnemu organu sporočiti podatke o vseh spremembah podatkov o poslovnih prostorih za posamezni poslovni prostor. Zavezanec bo moral tudi spremembe podatkov sporočiti pred začetkom uporabe spremenjenih podatkov na enak način, kot v primeru prvega sporočanja. Zavezanec bo o poslovnih prostorih davčnemu organu sporočiti tudi dejstvo, da je posamezen poslovni prostor zaprl.[24]

Zavezanec bo moral  vsakemu poslovnemu prostoru, v katerem izdaja račune pri gotovinskem poslovanju, z internim aktom dodeliti oznako poslovnega prostora, ki je sestavni del številke računa. Predpisati bo moral pravila za dodeljevanje zaporednih številk računov, narediti popis poslovnih prostorov in dodeliti oznake poslovnim prostorom. Interni akt mora sprejeti pred začetkom izdaje računov pri gotovinskem poslovanju. Interni akt bo moral predložiti v postopku nadzora na zahtevo davčnega organa.

Postopek sporočanja podatkov o poslovnih prostorih:[25] Zavezanec bo moral podatke podpisati z namenskim digitalnim potrdilom in jih poslati davčnemu organu prek vzpostavljene elektronske povezave pred prvim pošiljanjem podatkov o računu za namene potrditve računa. Davčni organ bo preveril, če so poslani vsi predpisani podatki o poslovnem prostoru in če so podatki podpisani z namenskim digitalnim potrdilom.

  • če bosta izpolnjena oba pogoja, bo zavezancu poslal potrdilo o prejemu podatkov prek vzpostavljene elektronske povezave.
  • če kateri od obeh pogojev ne bo izpolnjen, bo davčni organ zavezancu nemudoma poslal sporočilo o zavrnitvi sprejema podatkov prek vzpostavljene elektronske povezave. V sporočilu bo navedena napaka, do katere je prišlo pri obdelavi podatkov. Takoj, ko bo zavezanec odpravil napako, bo moral davčnemu organu ponovno poslati podatke o poslovnih prostorih v potrditev.  Štelo se bo, da je zavezanec poslal podatke o poslovnih prostorih, ko bo od davčnega organa prejel potrdilo o prejemu podatkov.

S Pravilnikom o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov so predpisane: vrste poslovnih prostorov zavezanca, vsebina in oblika sporočila za pošiljanje podatkov o poslovnih prostorih ter protokoli in varnostni mehanizmi za izmenjavo podatkov, model uporabe, pri katerem se za pošiljanje in podpisovanje sporočil uporablja centralni informacijski sistem zavezanca, model uporabe, pri katerem se pošiljanje in podpisovanje elektronskih sporočil izvaja posamično na elektronskih napravah za izdajo računov, standardna sporočila o napakah in protokoli postopkov v primeru napak.

Vprašanje 63: Zakaj bo potrebno posredovati tudi podatke o proizvajalcu oziroma vzdrževalcu programske opreme za izdajanje računov? (16. 7. 2015)

Posredovanje podatkov o proizvajalcu oziroma vzdrževalcu programske opreme za izdajanje računov bo davčnemu organu omogočilo izdelavo baze podatkov za potrebe izvajanja nadzorov pri zavezancih, ki ne bodo uporabljali ustreznih računalniških programov. V nadzorih pri zavezancih bo davčni organ med drugim ugotavljal tudi nepravilnosti, ki bodo posledica uporabe neustrezne programske opreme, kot npr. proizvajalec oziroma vzdrževalec računalniškega programa ali elektronske naprave bo zavezancu zagotovil uporabo opreme, ki bo omogočala izdajo računov v nasprotju z zakonom. Oprema ne bo izvajala predpisanega postopka potrjevanja računov oziroma ne bo pravilno izvajala postopka potrjevanja računov (davčnemu organu ne bo pošiljala resničnih, pravilnih in popolnih podatkov o računih ipd.). V takšnih primerih bo davčni organ na podlagi podatkov o tem kdo je dobavitelj oziroma vzdrževalec programske opreme pri posameznem zavezancu lahko izvedel nadzore tudi pri ostalih zavezancih, ki bodo uporabljali enako programsko opremo.

Vprašanje 64: Ali mora zavezanec, ki pri gotovinskem poslovanju uporablja elektronsko napravo, izdati račun tudi v primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajo računov?[26] (16. 7. 2015)

V primeru nedelovanje elektronske naprave bo moral zavezanec do odprave okvare oziroma do ponovne vzpostavitve delovanja elektronske naprave izdajati račune pri gotovinskem poslovanju iz vezane knjige računov v skladu z 31. a členom ZDavP-2.

V primeru takšnega dogodka zavezanec pri gotovinskem poslovanju pred izročitvijo računa kupcu ne bo davčno potrdil računa. Račun, ki ga bo prejel kupec, zato ne bo vseboval enkratne identifikacijske oznake računa (EOR).

Zavezanec bo moral v navedenem primeru vzpostaviti delovanje elektronske naprave za izdajo računov in davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o izdanih računih z uporabo vezane knjige računov v dveh delovnih dneh od dneva prenehanja delovanja elektronske naprave. Zavezanec bo poslal davčnemu organu podatke brez podatkov o času izdaje računa, davčni številki fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave in zaščitni oznaki izdajatelja računa. Davčni organ bo poslanim podatkom o računu dodelil enkratno identifikacijsko oznako in jo poslal kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu. Zavezanec bo mora hraniti sporočilo z enkratno identifikacijsko oznako skupaj s kopijo izdanega računa, ki je bil izdan brez EOR.

Zavezanec kupcu v tem primeru ne bo izročil še enega računa z enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR).

Vprašanje 65: Kakšen je postopek izdaje računov v primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajo računov?[27] (16. 7. 2015)

V primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajo računov mora zavezanec do odprave okvare oziroma do ponovne vzpostavitve delovanja elektronske naprave račune pri gotovinskem poslovanju izdajati iz vezane knjige računov v skladu z 31.a členom ZDavP-2.

Nedelovanje elektronske naprave je lahko posledica okvare programske ali strojne opreme ali izpada električne energije.

Zavezanec mora ponovno vzpostaviti delovanje elektronske naprave za izdajanje računov v dveh delovnih dneh od dneva prenehanja delovanja elektronske naprave. V enakem roku mora davčnemu organu poslati podatke o izdanih računih, ki jih je v času nedelovanja elektronske naprave izdal iz vezane knjige računov. Rok dveh dni začne teči naslednji delovni dan po delovnem dnevu, v katerem je prišlo do nedelovanja oziroma okvare elektronske naprave za izdajanje računov.

Če zavezanec iz opravičljivih razlogov ne more vzpostaviti delovanja elektronske naprave za izdajo računov v roku dveh delovnih dni, pošlje podatke o računih, ki jih je izdal iz vezane knjige računov najkasneje naslednji delovni dan po prenehanju razlogov za zamudo. Za opravičljive razloge se štejejo utemeljeni razlogi, ki jih zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in preprečujejo vzpostavitev delovanja elektronske naprave za izdajo računov v predpisanem roku. Med utemeljene je mogoče šteti predvsem objektivne razloge, katerih vzroki so zunaj poslovanja zavezanca za davek. Takšni razlogi so npr. daljši izpad električne energije, požar, poplava in podobno. Ne pridejo pa v poštev okoliščine, ki bi jih zavezanec lahko predvidel, na primer preobremenjenost in časovna stiska.

Davčni organ bo vsem naknadno poslanim računom dodelil enkratno identifikacijsko oznako računa (za vsak račun ločeno enkratno identifikacijsko oznako računa) in jih poslal zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o računih. Zavezanec mora hraniti prejeto sporočilo z enkratnimi identifikacijskimi oznakami računov skupaj s kopijami izdanega računa iz vezane knjige računov v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek, in drugimi predpisi, ki urejajo način in roke hrambe računov.

Vprašanje 66: Kakšen je postopek izdaje računov v primeru prekinitve elektronske povezave za izmenjavo podatkov s FURS?[28] (16. 7. 2015)

V primeru prekinitve elektronske povezave za izmenjavo podatkov s FURS izda zavezanec račun brez enkratne identifikacijske oznake računa (EOR).

Zavezanec mora vzpostaviti elektronsko povezavo in davčnemu organu poslati podatke o izdanih računih, ki jih je v času prekinitve elektronske povezave izdal brez enkratne identifikacijske oznake (EOR). Rok dveh dni začne teči naslednji delovni dan po delovnem dnevu, v katerem je prišlo do prekinitve elektronske povezave.

Če zavezanec iz opravičljivih razlogov ne more vzpostaviti elektronske povezave v roku dveh delovnih dni, pošlje podatke o računih, ki jih je izdal v času prekinitve elektronske povezave, naslednji delovni dan po prenehanju razlogov za zamudo. Za opravičljive razloge se štejejo utemeljeni razlogi, ki jih zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in preprečujejo vzpostavitev delovanja elektronske naprave za izdajo računov v predpisanem roku. Med utemeljene je mogoče šteti predvsem objektivne razloge, katerih vzroki so zunaj poslovanja zavezanca za davek. Takšni razlogi so npr. okvara pri ponudniku storitve dostopa do interneta, okvare informacijskega sistema davčnega organa, ki sprejema in obdeluje podatke o računih in poslovnih prostorih, okvare na komunikacijskem omrežju zaradi požara, udara strele, žleda in podobno. Ne pridejo pa v poštev okoliščine, ki bi jih zavezanec lahko predvidel, na primer preobremenjenost in časovna stiska.

Davčni organ bo vsem naknadno poslanim računom dodelil enkratno identifikacijsko oznako računa (za vsak račun ločeno enkratno identifikacijsko oznako računa) in jih poslal zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o računih. Zavezanec mora hraniti prejeto sporočilo z enkratnimi identifikacijskimi oznakami računov skupaj s kopijami izdanega računa v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek, in drugimi predpisi, ki urejajo način in roke hrambe računov.

Vprašanje 67: Kako zavezanec izdaja račune, če nima interneta oziroma GPRS in zato ni možna vzpostavitev elektronske povezave?[29] (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Če zavezanec opravlja dejavnost ali del dejavnosti v poslovnem prostoru, ki se nahaja na območju, na katerem ni mogoče vzpostaviti elektronske povezave preko interneta, ker ni omogočena povezava na internet oziroma GPRS in zato ni mogoča izmenjava podatkov z davčnim organom, dokler ni mogoča vzpostavitev elektronske povezave, izdaja račune pri gotovinskem poslovanju v tem delu dejavnosti z uporabo vezane knjige računov v skladu z 31. a členom ZDavP-2.

Zavezanec mora v navedenem primeru davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o izdanih računih z uporabo vezane knjige računov do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu v katerem je bil račun izdan, in sicer podatke vnese v obrazec za sporočanje podatkov na spletnem portalu Finančne uprave RS eDavki (aplikacija MINI blagajna). Zavezanec kupcu v tem primeru ne izroči še enega računa z enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR).

Vprašanje 68: Kako bodo zavezanci dokazali nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave s FURS? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)[30]

Opomba: Od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov in s tem odprava obveznosti dokazovanja nezmožnosti dostopa do spleta za zavezanca.

Zavezanec, ki uporablja vezano knjigo računov, mora davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil račun izdan.

Način izvajanja potrjevanja računov mora zavezanec določiti z internim aktom. V primeru, ko se zavezanec odloči za izdajanje računov z uporabo vezane knjige računov, ne sme v istem poslovnem prostoru uporabljati elektronske naprave za izdajo računov.

Za obveznost potrjevanja računov z uporabo vezane knjige računov se smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 4. člena, peti odstavek 7. člena, 8. člen ter peti, šesti in sedmi odstavek 10. člena ZDavPR.

Vprašanje 69: Ali mora zavezanec, ki pri gotovinskem poslovanju uporablja elektronsko napravo, izdati račun tudi v primeru, če je elektronska povezava v trenutku prodaje prekinjena? (16. 7. 2015)[31]

Da. V primeru prekinitve vzpostavljene elektronske povezave bo zavezanec pri gotovinskem poslovanju izdal račun z uporabo elektronske naprave, kljub temu, da ga pred tem ne bo mogel potrditi pri davčnem organu. Račun v tem primeru ne bo vseboval enkratne identifikacijske oznake računa, ampak le zaščitno oznako izdajatelja računa.

Zavezanec bo v navedenem primeru moral vzpostaviti elektronsko povezavo in prek elektronske povezave davčnemu organu poslati podatke o računih, ki so bili zdani brez EOR oznake, v dveh delovnih dneh od dneva prekinitve povezave. Če zavezanec iz opravičljivih razlogov ne bo mogel vzpostaviti elektronske povezave v roku v dveh delovnih dni od dneva prekinitve povezave, bo poslal podatke o računih prek vzpostavljene elektronske povezave najkasneje naslednji delovni dan po prenehanju vzrokov za zamudo.

Davčni organ bo poslanim podatkom o računu dodelil enkratno identifikacijsko oznako in jo poslal zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu. Zavezanec bo moral hraniti podatek o enkratni identifikacijski oznaki računa skupaj s kopijo izdanega računa. Zavezanec kupcu v tem primeru ne bo izročil še enega računa z enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR).

Vprašanje 70: Kaj lahko naredi zavezanec, če v roku dveh delovnih dni od dneva prekinitve povezave ne more vzpostaviti delovanja elektronske naprave in poslati podatkov o računih, ki so bili izdani brez EOR?[32] (16. 7. 2015)

Če zavezanec iz opravičljivih razlogov ne more vzpostaviti delovanja elektronske naprave v roku dveh delovnih dni od dneva prenehanja delovanja elektronske naprave, bo poslal obvezne podatke o računih prek vzpostavljene elektronske povezave najkasneje naslednji delovni dan po prenehanju vzrokov za zamudo.

Vprašanje 71: Ali bodo davčne blagajne obvezne tudi za planinske koče? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

DA. Oskrbnik planinske koče mora račune izdajati preko davčne blagajne ali preko vezane knjige računov. Če izdaja račune preko vezane knjige računov, mora davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu v katerem je bil račun izdan.

Z namenom razbremenitve malih zavezancev, ki izdajajo le manjše število računov, je FURS omogočil tudi potrjevanje računov s pomočjo aplikacije MINI blagajna na portalu eDavki.

Za izdajanje računov z uporabo te aplikacije morajo zavezanci zagotoviti le internetno povezavo s FURS in elektronsko napravo, ki to omogoča. Ker tudi v tem primeru veljajo vsa pravila in obveznosti glede uporabe elektronske naprave za izdajo računov, morajo zavezanci tudi v tem primeru pridobiti namensko digitalno potrdilo (ki je brezplačno), sporočiti FURS podatke o poslovnih prostorih in izpolnjevati vse druge obveznosti, ki izhajajo iz določb zakona.

Mora pa zavezanec način izvajanja potrjevanja računov vnaprej določiti z internim aktom in ne more v istem poslovnem prostoru uporabljati elektronske naprave za izdajo računov in vezane knjige računov.

Vprašanje 72: Kako bo zavezanec izdal račun, če ga zaradi tehničnih težav na strani davčnega organa ne bo mogel potrditi? (16. 7. 2015)

Zavezanec mora za dobavo blaga ali storitev izdati račun najpozneje, ko sta izpolnjena dva pogoja - ko je prejeto plačilo z gotovino in opravljena dobava blaga. Tudi v primeru, če zavezanec  zaradi tehničnih težav na strani davčnega organa ne bo mogel potrditi računa oziroma pridobiti enkratne identifikacijske oznake računa (EOR) za račun, bo moral izdati račun v roku. V takem primeru bo zavezanec ravnal po postopku v primerih nemožnosti izdaje računa z EOR in izdal račun brez EOR. Davčnemu organu bo moral prek elektronske povezave poslati podatke o izdanem računu v dveh delovnih dneh od dneva izdaje računa. Davčni organ bo poslanim podatkom o računu dodelil EOR in jo poslal kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu. Zavezanec bo moral hraniti sporočilo z EOR skupaj s kopijo izdanega računa, ki je bil izdan brez EOR. Zavezanec kupcu v tem primeru ne bo izročil še enega računa z EOR. Če pa v navedenem roku dveh delovnih dni od prekinitve povezave iz opravičljivih razlogov vzpostavitev ne bo mogoča, bo zavezanec poslal podatke o računih najkasneje naslednji delovni dan po prenehanju vzrokov za zamudo.

Vprašanje 73: Za tiste, ki izdajo malo računov na mesec, bo na voljo posebna aplikacija FURS preko eDavkov. Kaj je to "malo" računov? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

(Opomba: Od 1. 1. 2018 dalje je omogočena trajna možnost izbire glede uporabe vezane knjige računov za izdajanje računov).

Z namenom razbremenitve malih zavezancev, ki izdajajo le manjše število računov, pa bo FURS omogočil tudi potrjevanje računov s pomočjo aplikacije na portalu eDavki. Kdaj oziroma kako se zavezanec odloči glede načina potrjevanja računov, ni določeno. Zavezancem oziroma njihovim poslovnim enotam z manjšim obsegom gotovinskega poslovanja bo omogočen poenostavljen način izdaje in potrjevanja računov pri davčnem organu, a bo presoja, kaj je za zavezanca ugodneje, na strani zavezanca. Zavezanec, ki bo izdajal malo računov, se bo lahko sam odločil ali bo uporabljal aplikacijo prek eDavkov.  

Za izdajanje računov z uporabo te aplikacije bodo morali zavezanci zagotoviti le internetno povezavo s FURS in elektronsko napravo, ki bo to omogočala. Ker tudi v tem primeru veljajo vsa pravila in obveznosti glede uporabe elektronske naprave za izdajo računov, bodo zavezanci tudi v tem primeru morali pridobiti namensko digitalno potrdilo (ki bo brezplačno), sporočiti FURS podatke o poslovnih prostorih in izpolnjevati vse druge obveznosti, ki izhajajo iz določb zakona. Bo pa moral zavezanec način izvajanja potrjevanja računov vnaprej določiti z internim aktom in ne bo mogel v istem poslovnem prostoru uporabljati elektronske naprave za izdajo računov in vezane knjige računov.

Vprašanje 74: Ali bo imel zavezanec z uporabo aplikacije prek eDavkov kakšne stroške?

Ne. Z uporabo aplikacije zavezanec ne bo imel stroškov.

Vprašanje 75: Bo potrjevanje računa prek aplikacije dlje trajalo oziroma ali bo z njim več dela kot z uporabo blagajne?

Izdajanje računov preko aplikacije na eDavkih ne bo avtomatizirano v takšni meri, kot je avtomatizirano izdajanje računov preko klasičnih programov za blagajniško poslovanje. Ni npr. predvideno, da bi aplikacija omogočala izdelavo šifranta artiklov, zato bo potrebno posamezne postavke računa vnašati ročno. Aplikacija bo omogočala le izdelavo osnovnih poročil o izdanih računih, doseženem prometu in obračunanem davku.  

Vprašanje 76: V kakšnem roku mora zavezanec kupcu izročiti račun?

Zavezanec mora za opravljeno dobavo blaga ali storitev izdati račun najpozneje, ko sta izpolnjena dva pogoja - ko je prejeto plačilo z gotovino in opravljena dobava blaga oziroma storitev.

Vprašanje 77: Ali mora kupec prejeti račun tudi v primeru, če zavezanec ne more izdati računa zaradi nedelovanja elektronske naprave za izdajo računov?

DA. V primeru nedelovanje elektronske naprave bo moral zavezanec do odprave okvare oziroma do ponovne vzpostavitve delovanja elektronske naprave izdajati račune pri gotovinskem poslovanju iz vezane knjige računov v skladu z 31. a členom ZDavP-2.

Vprašanje 78: Kdaj je potrebno izdati račun, če je prejeto gotovinsko plačilo, dobava pa bo opravljena kasneje? (16. 7. 2015)

Po DDV predpisih je predvidena obveznost izdaje računa za vsako predplačilo (avans), ki ga davčni zavezanec prejme, preden je opravljena dobava blaga ali storitev. Dopušča pa se možnost, da če davčni zavezanec še ni izdal računa za prejeto predplačilo, vendar je do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je prejel predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev, mu ni treba izdati računa za predplačilo (npr. prejeto plačilo 26.5., izdaja računa do 30.6., ko je tudi rok za predložitev obračuna DDV). Takšna ureditev je predvidena zlasti pri:

  • internetni prodaji
  • v primerih izdaje skupnega računa za dobave blaga ali storitev v zvezi z opravljanjem dejavnosti prevoza potnikov ali blaga.

V navedenih primerih je izdaja računa najpozneje ob prejemu plačila z gotovino za izvajalce internetne prodaje iz tehničnih razlogov izredno problematična, saj bi moral biti račun izstavljen že ob prejemu naročila, ne pa ob pošiljanju blaga kupcu.

Glej tudi odgovor na vprašanje 23: Avans - ali je potrebno poročat tudi o avansih, ki so plačani z gotovino? Kako je s poročanjem o teh računih potem, ko je tudi račun dokončno plačan? Ali  se bo poročalo celoten znesek računa? (16. 7. 2015)

Izdaja skupnega računa:

Po ZDavPR je predvidena  izjema glede roka za izdajo računa za zavezance, ki po trenutno veljavni ureditvi izdajajo skupne račune za opravljene dobave blaga ali storitev v zvezi z opravljanjem dejavnosti prevoza potnikov ali blaga. Ne glede na rok za izdajo računa, torej ko je dobava opravljena in je prejeto plačilo z gotovino, lahko zavezanec izda račun v petih delovnih dneh po poteku meseca, v katerem je bila opravljena dobava blaga ali storitev, če je bila dobava opravljena davčnemu zavezancu v zvezi z opravljanjem dejavnosti prevoza potnikov ali blaga. Navedeno pomeni, da je predmet davčnega potrjevanja skupni račun, ki ga je zavezanec dolžan izdati v petih dneh po poteku meseca, v katerem je bila opravljena dobava in ne nastane obveznost izdaje računa ob prejemu plačila z gotovino (v teh primerih je plačilo opravljeno s plačilnimi/kreditnimi karticami, npr. DKV, UTA, Shell, OMV, … na podlagi sklenjene pogodbe dobavitelja in izdajatelja plačilne/kreditne kartice, skupni računi pa so praviloma izdani dvakrat na mesec).

Izjema velja za tuje davčne zavezance, ki se morajo zaradi opravljanja dejavnosti cestnega prevoza potnikov ali blaga v Sloveniji identificirati za namene DDV v Sloveniji kot tudi za davčne zavezance s sedežem v Sloveniji, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoza potnikov in blaga.

Izjema ne velja za vse ostale dobave (npr. za nakup pijače, hrane ipd. na bencinskih servisih), ki niso  povezane z dejavnostjo cestnega prevoza potnikov in blaga, pa so plačane z istimi karticami.

Vprašanje 79: Ali je obvezna potrditev računa, za katerega se vnaprej ne ve ali ga bo kupec plačal gotovinsko? Izdaja računa za plačilo preko transakcijskega računa, ki je naknadno plačan z gotovino? (16. 7. 2015)

Z ZDavPR se urejajo  tudi primeri, ko račun ni plačan neposredno ob izdaji in ob njegovi izdaji ni znano, ali bo plačan z gotovino. V teh primerih zavezanec lahko izda račun brez enkratne identifikacijske oznake računa. Če je račun naknadno plačan z gotovino, zavezanec pošlje davčnemu organu podatke o računu v desetih delovnih dneh od dneva plačila računa. Davčni organ poslanim podatkom o računu dodeli enkratno identifikacijsko oznako računa in jo pošlje zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu.

V teh primerih zavezanec izda račun z vsemi obveznimi podatki na računu, vendar brez enkratne identifikacijske oznake računa. Naknadno potrditev računa izvede zavezanec, ki je kupcu izdal račun z določenim rokom plačila in v času izdaje računa zavezanec ni razpolagal s podatkom o načinu plačila, ki bo izvedeno naknadno. V teh primerih lahko zavezanec v roku desetih delovnih dni po prejemu plačila davčnemu organu posreduje podatke o računu, plačanem z gotovino, in od davčnega organa pridobi enkratno identifikacijsko oznako računa. Ta ureditev pa se ne uporabi v primerih, ko velja izjema od obveznosti izvajanja postopka potrjevanja računov za dobavljeno elektriko, plin, vodo in podobno.

Vprašanje 80: Kako zavezanec potrdi račun, za opravljene storitve preko avtomata? (16. 7. 2015)

ZDavPR predvideva, da lahko zavezanec, ki opravlja storitve prek avtomatov, izda račun brez enkratne identifikacijske oznake računa. Zavezanec pošlje davčnemu organu podatke o računu iz drugega odstavka 6. člena tega zakona v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa. Davčni organ poslanim podatkom o računu dodeli enkratno identifikacijsko oznako in jo pošlje zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu

Navedeno pomeni, da lahko zavezanec, ki opravlja storitve iz avtomata (npr. parkirnine) izda račun z vsemi obveznimi podatki na računu brez enkratne identifikacijske oznake računa ter v roku desetih delovnih dni po izdaji računa posreduje davčnemu organu podatke o izdanem računu za namene pridobitve enkratne identifikacijske oznake računa.

Vprašanje 81: Kaj vse mora vsebovati račun, ki ga zavezanec kupcu izroči pri gotovinskem plačilu?[33] (16. 7. 2015)

Vsebina računa je natančno predpisana. Poleg podatkov na računu, ki se po veljavnem ZDDV-1 in  členom ZDavP-2 zahtevajo kot obvezni podatki na računu (so navedeni v točki 3.0 Računi podrobnejši opis), bo po ZDavPR račun obvezno vseboval še:

  • čas izdaje računa (uro in minute),
  • oznako fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računa,
  • enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR) in
  • zaščitno oznako izdajatelja računa.

ZDavPR določa tudi primere, ko račun, ki bo izdan z elektronsko napravo, izjemoma ne bo imel EOR oznake.

Vprašanje 82: Ali je po ZDavPR določeno, kako mora biti sestavljena številka računa?[34] (16. 7. 2015)

Po ZDavPR mora biti številka računa sestavljena iz treh delov:

  • oznake poslovnega prostora zavezanca,
  • oznake elektronske naprave za izdajo računov
  • zaporedne številke računa (zaporedne številke si morajo vsako poslovno leto slediti v neprekinjenem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru zavezanca ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru zavezanca.

Zavezanec moral predpisati pravila za dodeljevanje zaporednih številk računov, narediti popis poslovnih prostorov in dodeliti oznake poslovnim prostorom v internem aktu.[35] Zavezanec mora interni akt sprejeti pred začetkom izdaje računov pri gotovinskem poslovanju, akt pa bo moral v postopku nadzora predložiti na zahtevo davčnega organa.

Vprašanje 83: Ali mora zavezanec davčno potrditi tudi račun, ki je izdan za plačilo na transakcijski račun? (16. 7. 2015, 21. 12. 2015)

Če bo zavezanec kupcu izdal račun za plačilo na transakcijski račun, a ga bo kupec pozneje plačal z gotovino neposredno pri dobavitelju, bo moral zavezanec naknadno izvesti postopek potrditve takega računa. Zavezanec bo moral podatke o računu posredovati davčnemu organu v desetih delovnih dneh od dneva plačila računa. V takem primeru kupcu ne bo potrebno izdati še enega računa, na katerem bi bila EOR oznaka.

Zavezancu pa ne bo potrebno naknadno potrditi računa, ki je bil sicer izdan za plačilo na transakcijski račun, kasneje pa plačan z gotovino, če velja izjema od izvajanja postopka potrjevanja računov, torej za račune kontinuiranih dobav blaga in storitev naročniku, v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, ter telekomunikacijski dejavnosti, opravljenih na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom, pri čemer dobavitelj račune izdaja množično, z uporabo sistema avtomatske obdelave podatkov ločeno od blagajniških mest, periodično v vnaprej dogovorjenih časovnih intervalih, za plačilo prek univerzalnega plačilnega naloga, ter se računi naročniku vročijo preko izvajalca poštnih storitev, po elektronski poti oziroma na drug primerljiv način, plačilo računa pa se izvrši naknadno, po izdaji takšnega računa in ni neposredno povezano s posamezno dobavo blaga oziroma storitev. Dobavitelj navedenih dobav po ZDavPR ni zavezanec za davčno potrjevanje računov.

Izjema od naknadnega potrjevanja računov v takih primerih velja za  račune kontinuiranih dobav blaga in storitev naročniku, v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, ter telekomunikacijski dejavnosti, opravljenih na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom, pri čemer dobavitelj račune izdaja množično, z uporabo sistema avtomatske obdelave podatkov ločeno od blagajniških mest, periodično v vnaprej dogovorjenih časovnih intervalih, za plačilo prek univerzalnega plačilnega naloga, ter se računi naročniku vročijo preko izvajalca poštnih storitev, po elektronski poti oziroma na drug primerljiv način, plačilo računa pa se izvrši naknadno, po izdaji takšnega računa in ni neposredno povezano s posamezno dobavo blaga oziroma storitev. Dobavitelj navedenih dobav po 2. odstavku 3. člena ZDavPR ni zavezanec za davčno potrjevanje računov.  

Vprašanje 84: Kako bo kupec vedel, ali je zavezanec račun davčno potrdil? Kaj je EOR (enkratna identifikacijska oznaka računa)? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015, 1. 1. 2018)

Na računu bo navedena enkratna identifikacijska oznaka računa, za katero se uporablja kratica EOR.  »Enkratna identifikacijska oznaka računa[36]« je po ZDavPR alfanumerični zapis, ki se bo programsko generiral v informacijskem sistemu davčnega organa in je potrdilo, da je bil izdan račun prijavljen davčnemu organu. EOR bo sestavni del računa, ki ga bo prejel kupec in podlaga za namene preverjanja, ali je račun evidentiran pri davčnem organu. Kupec bo lahko na spletni strani FURS z vpisom EOR preveril, če je račun ustrezno potrjen.

EOR je unikatna, ki jo ustvari informacijski sistem davčnega organa z metodo UUID (universally unique identifier). Sestavljena je iz 32 znakov. Posamezni znaki EOR so številke od 0 do 9 in male črke od a do f. Znaki so navedeni v petih skupinah, ki so ločene z vezajem (-) v obliki zapisa 8-4-4-4-12. Pred navedbo identifikacijske oznake računa se na računu navede kratica EOR.

Primer:  EOR:56dcaf93-933a-497d-b864-40ba1e8f4fa2

Pri gotovinskem poslovanju zavezancev za davčno potrjevanje računov na računu ne bo naveden EOR:

  • ko zaradi prekinitve vzpostavljene elektronske povezave zavezanec pred izročitvijo računa kupcu ne bo mogel davčno potrditi računa;
  • če bo kupcu izdan račun za plačilo na transakcijski račun, a bo kasneje plačan z gotovino;
  • pri opravljanju storitev preko avtomatov (npr. parkirni avtomati);
  • ko ob izdaji računa ne bo znan način plačila, kasneje pa bo plačan z gotovino;
  • ko bo račun izdan iz vezane knjige računov.

V teh primerih mora zavezanec izdani račun potrditi naknadno, in sicer v roku dveh oziroma desetih delovnih dni od izdaje oziroma plačila računa oziroma do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu v katerem je bil račun izdan (odvisno od posameznega primera izdaje računa). Kupec lahko na spletni strani FURS preveri, če je zavezanec naknadno potrdil račun. Preveritev izvede z vpisom zaščitne oznake izdajatelja računa (ZOI). Pri računih izdanih iz vezane knjige računov ob preveritvi vpiše serijsko številko vezane knjige računov in zaporedno številko obrazca iz vezane knjige računov.

Vprašanje 85: Ali bo na vsakem računu, ki bo gotovinsko plačan, navedena enkratna identifikacijska oznaka računa (EOR)? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Ne. EOR oznake ne bo na računu, izdajateljev računov, ki po ZDavPR niso zavezanci za postopek davčnega potrjevanja računov - glej odgovor na vprašanje Kdo je zavezan za davčno potrjevanje računov?

EOR oznake ne bo na računu, ki bo izročen kupcu pri gotovinskem poslovanju, tudi v primerih:

  • ko zaradi prekinitve vzpostavljene elektronske povezave zavezanec pred izročitvijo računa kupcu ne bo mogel davčno potrditi računa;
  • če bo kupcu izdan račun za plačilo na transakcijski račun, a bo kasneje plačan z gotovino;
  • pri opravljanju storitev preko avtomatov (npr. parkirni avtomati);
  • ko ob izdaji računa ne bo znan način plačila, kasneje pa bo plačan z gotovino
  • ko bo račun izdan iz vezane knjige računov.

V teh primerih mora zavezanec izdani račun potrditi naknadno, in sicer v roku dveh oziroma desetih delovnih dni od izdaje oziroma plačila računa oziroma do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu v katerem je bil račun izdan (odvisno od posameznega primera izdaje računa). Kupec lahko na spletni strani FURS preveri, če je zavezanec naknadno potrdil račun. Preveritev izvede z vpisom zaščitne oznake izdajatelja računa (ZOI). Pri računih izdanih iz vezane knjige računov ob preveritvi vpiše serijsko številko vezane knjige računov in zaporedno številko obrazca iz vezane knjige računov.

Vprašanje 86: Ali bo mogoče preveriti ali je račun potrjen pri davčnem organu? Kako?[37] (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vsakemu bo omogočeno, da bo lahko preveril, če je račun, ki ga je prejel in je izdan preko elektronskih naprav za izdajo računov, potrjen pri davčnem organu.

Preveritev bo možno izvesti v roku 60 dni od dneva izdaje računa. Vsak imetnik računa z izpisano enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR) oziroma zaščitno oznako izdajatelja računa (ZOI) bo lahko prek posebnega programa na spletni strani davčnega organa enostavno in hitro preveril, če je račun ustrezno potrjen pri davčnem organu.

Vprašanje 87: Ali je mogoče preveriti tudi račune, ki so izdani z uporabo vezane knjige računov? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Vsak imetnik računa iz vezane knjige računov bo lahko preko spletne strani davčnega organa preveril, če je račun potrjen pri davčnemu organu.

Preveritev bo možno izvesti v roku 60 dni od dneva izdaje računa. Preveritev se bo izvedla z  vpisom serijske številke vezane knjige računov in zaporedne številke obrazca iz vezane knjige računov

V primeru uporabe vezane knjige računov lahko kupec že sedaj preko sistema eDavki preveri, ali je zavezanec potrdil vezano knjigo računov – na povezavi:  Preverjanje vezanih knjig računov). 

Po uvedbi davčnega potrjevanja računov bo torej sistem kupcu omogočal dvojno kontrolo izdanih računov prek nadzornega organa. S takšnim načinom preverjanja računov bodo v nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem davkov poleg pooblaščenih oseb davčnega organa aktivno vključeni tudi kupci.

Vprašanje 88: Ali mora kupec vzeti račun?[38] Kakšne so posledice, če kupec ne bo vzel računa? (16. 7. 2015)

Da. Kupec blaga oziroma prejemnik storitve bo moral po ZDavPR prevzeti račun in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Kupec bo moral na zahtevo pooblaščene osebe nadzornega organa račun predložiti.

Za kršitev je za kupca oziroma prejemnika storitev predvidena globa 40 eurov:

  • če ne bo zadržal računa neposredno po odhodu iz poslovnega prostora
  • če na zahtevo ne bo predložil računa pooblaščeni osebi davčnega ali tržnega organa

Z namenom ozaveščanja in informiranja kupcev o pomenu izdajanja računov ter ustreznega evidentiranja doseženega prometa, plačevanja davkov in zmanjševanja obsega neizdajanja računov zavezancev je določeno, da mora zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov v poslovnem prostoru na vsaki elektronski napravi za izdajanje računov ali na drugem vidnem mestu objaviti obvestilo o obveznosti izdaje računa in izročitve tega kupcu ter o obveznosti kupca, da prevzame in zadrži izdani račun. Kršitev je za zavezanca davčni prekršek.

Dodatno je kot spremljajoča aktivnost ob uveljavitvi zakona predvidena tudi nagradna igra, v kateri bodo lahko sodelovali imetniki računov, ki bodo podatke o računih posredovali davčnemu organu.

Vprašanje 89: Kaj lahko naredi kupec, če mu zavezanec ne izda računa?

Kupec lahko od zavezanca zahteva račun.

Dolžnost zavezanca je, da kupcu izroči račun in da, kot je predvideno v ZDavPR, kupce opozarja na obveznost kupca, da prevzame in zadrži račun.

Globa za zavezanca[39] je po ZDavPR predpisana  za primer,

  • če ne bo objavil obvestila o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca, da prevzame in zadrži račun
  • oziroma če bo objavil obvestilo, a le to ne bo na vidnem mestu.

Za navedene kršitve se po ZDavPR kaznuje zavezanec, in sicer se:

  • z globo od 2.000 do 50.000 eurov za prekršek kaznuje pravna oseba;
  • z globo od 5.000 do 75.000 eurov za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba;
  • z globo od 1.500 do 25.000 eurov za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost;
  • z globo od 800 do 5.000 eurov za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.

Vprašanje 90: Koliko časa bo moral kupec hraniti račun? (16. 7. 2015)

Kupec bo imel  obveznost prevzema in zadržanja računa neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi nadzornega organa (davčni organ ali Tržni inšpektorat RS).

Vprašanje 91: Kdo bo nadziral ali je zavezanec izročil račun kupcu oziroma ali je kupec račun vzel?[40] (16. 7. 2015)

Za nadzor nad izvajanjem določb ZDavPR  bo v celoti pristojna FURS. Pristojnost nadzora bo imel tudi Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS).

TIRS bo pristojen za nadzor nad izvajanjem 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 5. člena, prvega in drugega odstavka 12. člena in petega odstavka 7. člena ZDavPR v skladu z zakonom, ki ureja tržno inšpekcijo, in sicer bo TIRS bo nadziral, ali:

  • ima zavezanec v poslovnem prostoru na vsaki elektronski napravi za izdajo računov ali drugem vidnem mestu objavljeno obvestilo o obveznosti izdaje računa in izročitve računa kupcu ter obveznosti kupca, da prevzame in zadrži izdani račun,
  • je kupec blaga oziroma prejemnik storitve prevzel račun in ga zadržal kot določan ZDavPR,
  • je zavezanec izdal račun najpozneje, ko je dobava opravljena in prejeto plačilo z gotovino,
  • izdan račun vsebuje čas izdaje računa (uro in minute), oznako fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računov, enkratno identifikacijsko oznako računa in zaščitno oznako izdajatelja računa.

Vprašanje 92: Kako bo na začetku potekal nadzor, nad kom, zakaj? (16. 7. 2015)

V nadzorih se bo preverjalo, če zavezanci pri izdajanju računov pri gotovinskem poslovanju izvajajo predpisan postopek potrjevanja računov in če je doseženi promet ustrezno evidentiran v poslovne knjige in davčne evidence.

V Finančni upravi RS se v okviru priprave informacijskih rešitev za delovanje davčnih blagajn razvijajo tudi rešitve, ki bodo potrošnikom omogočale preverjanje, ali so bili prejeti računi pri finančni upravi  potrjeni skladno z zakonom. Pripravljene bodo tako rešitve za račune, izdane s pomočjo elektronskih naprav, kot tudi za račune iz vezanih knjig računov. Na podlagi opravljenih preverjanj s strani potrošnikov,  bomo hkrati pridobili podatke o zavezancih, ki izdanih računov niso ustrezno potrdili, in v začetni fazi izvajanja zakona se bomo osredotočili na takšne primere. Poleg tega bomo posebno pozornost namenili primerom, v katerih bomo zaznali odstopanja - npr. pri zavezancu prihaja do pogostih izpadov povezave z informacijskim sistemom finančne uprave, do pogostih okvar blagajn, itd. V nadaljevanju pa bomo podatke o potrjenih računih primerjali tudi z drugimi podatki zavezanca, predvsem s podatki iz oddanih obračunov davka na dodano vrednost, obračuna davka od dohodkov pravnih oseb, obračuna akontacije dohodnine od dohodkov iz dejavnosti, itd. ….

S pomočjo podatkov o davčni številki osebe, ki je izdala račun, se bo preverjala zakonitost zaposlitve in obseg dela v primerjavi s podatki o prijavljenem obsegu zaposlitev in obračunanih davkih in prispevkih od dohodkov s strani zavezancev za te osebe. Glede izvajanja določb v delu, ki zavezujejo kupce, da prevzamejo in zadržijo račun, bo FURS dal velik poudarek na preventive aktivnosti, obveščanje, opozarjanje in seznanjanje kupcev.

Vprašanje 93: Kdo bo izvajal nadzor po ZDavPR? (16. 7. 2015)

Inšpekcijski nadzor bodo izvajale pooblaščene osebe Finančne uprave RS in Tržnega inšpektorata RS.

FURS bo nadzor nad določbami zakona izvajal vzporedno z izvajanjem drugih temeljnih nalog FURS in pri tem v postopkih, glede na obseg in vsebino nadzora, ter z uporabo pooblastil, ki jih imajo uradne osebe FURS po Zakonu o finančni upravi. Glede na vrsto podatkov in namen preverjanja se bodo pod zgornjim vprašanjem navedene preveritve lahko opravljale v različnih organizacijskih enotah FURS oziroma jih bodo izvajale uradne osebe glede na obseg pooblastil, ki bo potreben za izvedbo naloge, nadzora oziroma preveritve. Določene preveritve (analitične) se bodo lahko izvedle na sedežu davčnega organa, nadzor na terenu pa bodo izvajali mobilni oddelki FURS in finančni inšpektorji.

Vprašanje 94: Kakšna mora biti programska oprema? (16. 7. 2015)

Programska oprema ne bo smela omogočati izdaje nepotrjenih ali nepravilno potrjenih računov in bo morala zagotavljati evidentiranje vseh izpisov kopij računov. Na kopiji računa bo potrebno ob številki računa izpisati »kopija« in navesti zaporedno številko kopije. Številčenje kopij je predvideno za primere, ko kupec od zavezanca zahteva izdajo kopije računa, po ZDavPR pa se npr. ne zahteva izpis kopij za potrebe računovodstva.

Vprašanje 95: Koliko bo stalo posodabljanje, nova aplikacija za podjetnike, ki bo ustrezna za vključitev v sistem davčnih blagajn? (16. 7. 2015)

Sistem blagajn, ki ga uvajamo, je najcenejši od vseh obstoječih sistemov. V velikem delu namreč omogoča uporabo obstoječe strojne opreme (računalniki, tablice, pametni telefoni, registrske blagajne z internetno povezavo). Večina zavezancev, ki ima z vzdrževalci blagajn sklenjene vzdrževalne pogodbe, stroškov z nadgradnjo ne bo imela. Na trgu že danes obstajajo tudi brezplačne blagajniške rešitve za različne platforme (Windows, Android,...). Poleg tega bodo zavezanci lahko uporabljali spletno blagajno, ki jo bo na svojih spletnih straneh zagotovila FURS. Ta rešitev bo namenjena zavezancem, ki nimajo posebnih zahtev in izdajajo relativno majhno število gotovinskih računov.

Zavezanci bodo ob nakupu davčnih blagajn deležni možnosti uveljavljanja amortizacije osnovnih sredstev v 50%, torej bodo v dveh letih lahko zmanjšali davčno osnovo v celotnem znesku nakupa, poleg tega pa bodo lahko koristili tudi investicijsko olajšavo v 40% vrednosti nakupa blagajn. Zavezanci, ki se bodo odločil za najem blagajn, bodo to vrednost v celoti lahko uveljavljali kot davčno priznan odhodek.

Zavezancem svetujemo, da si pravočasno zagotovijo nadgradnjo oziroma nakup ustrezne programske opreme ali elektronske naprave. Ob tem pa poudarjamo, da bo na trgu ustrezne naprave mogoče dobiti po objavi tehničnih specifikacij, zato naj z nakupom ne hitijo. Pravočasno si bodo morali zagotoviti tudi ustrezno digitalno potrdilo, za katerega bodo vlogo oddali preko sistema eDavki. Ko bo ta funkcionalnost na eDavkih na voljo, bomo javnost o tem obvestili.

Vprašanje 96: Ali ZDavPR predvideva odgovornost dobaviteljev programske opreme? Ali so za dobavitelje programske opreme po ZDavPR določene kakšne obveznosti in prekrški?[41] (16. 7. 2015)

Da. Z namenom preprečitve, da bi se na trgu pojavila takšna programska oprema oziroma elektronska naprava za izdajo računov, ki bi omogočala izdajanje računov v nasprotju z določbami tega zakona, je dodana posebna določba, ki nalaga ustrezno ravnanje dobaviteljev programske opreme. V primeru, da se na trgu pojavi neustrezna programska oprema oziroma neustrezna elektronska naprava za izdajo računov, lahko to predstavlja kršitev dolžnega ravnanja dobavitelja programske opreme ter s tem njegovo sankcioniranje. Primerljivo določbo vsebuje tudi veljavni zakon, ki ureja davčni postopek. Z namenom preprečitve morebitnih zlorab pri izdajanju računov je v zakonu izrecno predpisana označitev v primeru izdaje kopij računov.

Proizvajalec oziroma dobavitelj oziroma vzdrževalec računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema za izdajo računov ne sme zavezancem zagotoviti ali omogočiti uporabe računalniškega programa, elektronske naprave ali informacijskega sistema, ki omogoča izdajo računov in kopij računov v nasprotju z določbami tega zakona. Računalniški program, elektronska naprava ali informacijski sistem mora zagotoviti izpis podatkov o vseh izdanih kopijah računov, na katerem je razviden čas izdaje posamezne kopije.

V primeru kršitev določenih obveznosti dobaviteljev programske opreme t.j. če se omogoči zavezancu izdajo računov in kopij računov v nasprotju z določbami ZDavPR in če se ne zagotovi izpisa vseh izdanih kopij računov in zahtevanih podatkov s programsko opremo (drugi odstavek 14. člena) se:

  • z globo od 4.000 do 75.000 eurov za prekršek kaznuje pravna oseba;
  • z globo od 10.000 do 125.000 eurov za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba;
  • z globo od 3.000 do 50.000 eurov za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost;
  • z globo od 1.200 do 10.000 eurov za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.

Vprašanje 97: Kdaj bodo objavljene tehnične specifikacije za uporabnike in razvijalce programske opreme? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015, 3. 9. 2015)

V ZDavPR je določeno, da je podzakonski predpis natančneje ureja vsebino zakona. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov je bil objavljen v  Uradnem listu št. 60/2015 z dne 14. 8. 2015.

Tehnične specifikacije za davčne blagajne so objavljene na portalu eDavki. Tehnične specifikacije v angleškem jeziku bodo objavljene v sredini septembra.

Vprašanje 98: Ali je za razvijalce programske opreme na razpolago kakšno gradivo glede implementacije davčnih blagajn? (16. 7. 2015, 21. 8. 2015, 3. 9. 2015)

Tehnične zahteve predpisuje Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov.

Finančna uprava RS je na portalu eDavki objavila podrobne tehnične specifikacije za implementacijo davčnih blagajn.

Finančna uprava je tudi pripravila testni sistem za sprejem in obdelavo podatkov o računih in poslovnih prostorih, na katerem lahko razvijalci programske opreme preizkušajo ustreznost delovanja programov za blagajniško poslovanje.

Vprašanje 99: Kateri so opravičljivi razlogi za ne vzpostavitev prekinjene elektronske povezave s FURS v roku dveh delovnih dni od prekinitve? (16. 7. 2015)

V primeru prekinitve elektronske povezave za izmenjavo podatkov s FURS izda zavezanec račun brez enkratne identifikacijske oznake računa (EOR).

Zavezanec mora vzpostaviti elektronsko povezavo in davčnemu organu poslati podatke o izdanih računih, ki jih je v času prekinitve elektronske povezave izdal brez enkratne identifikacijske oznake (EOR). Rok dveh dni začne teči naslednji delovni dan po delovnem dnevu, v katerem je prišlo do prekinitve elektronske povezave.

Če zavezanec iz opravičljivih razlogov ne more vzpostaviti elektronske povezave v roku dveh delovnih dni, pošlje podatke o računih, ki jih je izdal v času prekinitve elektronske povezave, naslednji delovni dan po prenehanju razlogov za zamudo. Za opravičljive razloge se štejejo utemeljeni razlogi, ki jih zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in preprečujejo vzpostavitev delovanja elektronske naprave za izdajo računov v predpisanem roku. Med utemeljene je mogoče šteti predvsem objektivne razloge, katerih vzroki so zunaj poslovanja zavezanca za davek. Takšni razlogi so npr. okvara pri ponudniku storitve dostopa do interneta, okvare informacijskega sistema davčnega organa, ki sprejema in obdeluje podatke o računih in poslovnih prostorih, okvare na komunikacijskem omrežju zaradi požara, udara strele, žleda in podobno. Ne pridejo pa v poštev okoliščine, ki bi jih zavezanec lahko predvidel, na primer preobremenjenost in časovna stiska.

Vprašanje 100: Ali bo lahko kupec preveril ali je račun, ki ga je prejel, potrjen pri davčnem organu? Kako? (16. 7. 2015, 1. 1. 2018)

Potrošnikom bo omogočeno, da bodo lahko preverili, če je račun, ki je izdan preko elektronskih naprav za izdajo računov, potrjen pri davčnem organu.

Preveritev bo možno izvesti v roku 60 dni od dneva izdaje računa. Vsak imetnik računa bo z izpisano enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR) oziroma zaščitno oznako izdajatelja lahko prek posebnega programa na spletni strani davčnega organa enostavno in hitro preveril, če je račun ustrezno potrjen pri davčnem organu.


[12] 3. odstavek 7. člena ZDAvPR

[13] 6. točka 2. člena ZDavPR

[14] 6. člen ZDavPR

[15] 8. odstavek 5. člena ZDavPR

[16] 2. odstavek 5. člena ZDavPR

[17] 3. odstavek 6. člena ZDavPR

[18] 7. odstavek 5. člena ZDavPR

[19] 5. odstavek 6. člena ZDavPR

[20] 8. člena ZDavPR

[21]4. odstavek 5. člena ZDavPR

[22] 8. člen ZDavPR

[23] 1. odstavek 8. člena ZDavPR

[24] 6. odstavek 8. člena ZDavPR

[25] 2. do 5. odstavek 8. člena ZDavPR

[26] 9. člen ZDavPR

[27] 10. člen ZDavPR

[28] 9. člen ZDavPR

[29] 10. člen ZDavPR

[30] 11. in 25. člen ZDavPR

[31] 9. člen ZDavPR

[32] 4. odstavek 9. člena ZDavPR

[33] 1. odstavek 5. člena ZDavPR

[34] 4. in 5. odstavek 5. člena ZDavPR

[35] 6. odstavek 5. člena ZDavPR

[36] 1. točka 2. člena ZDavPR

[37] 13. člen ZDavPR

[38] 12. člen ZDavPR

[39] 8. točka 1. odstavka 18. člena

[40] 15. člen ZDavPR

[41] 14. člen ZDavPR

Ključne besede:
davčne blagajne
ZDavPR

Zadnji članki iz rubrike:

26.4.2019 14:22:56:
Nova pojasnila glede davčnega potrjevanja računov

10.1.2019 15:26:25:
Novost pri davčnem potrjevanju negotovinsko plačanih računov

29.10.2018 16:17:25:
Novo digitalno potrdilo za vzpostavitev TLS povezave - blagajne.fu.gov.si

11.7.2018 15:38:24:
Nadzor na javnih prireditvah - FURS spremlja pravilnost izdajanja in potrjevanja računov ter ustreznost podlag za delo

21.5.2018 16:04:21:
Davčne blagajne ne bodo več delovale z Windows XP

Najnovejši članki:

23.7.2019 12:43:02:
Ukrepi delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu

22.7.2019 16:01:21:
Odgovor Združenja bank na novinarsko vprašanje glede transakcijskega računa za družbo z omejeno odgovornostjo

19.7.2019 13:07:44:
Dohodek iz delovnega razmerja

19.7.2019 13:01:53:
8.0 Dohodek iz delovnega razmerja: PREDLAGANJE OBRAČUNOV DAVČNEGA ODTEGLJAJA

19.7.2019 12:56:41:
7.0 Dohodek iz delovnega razmerja: OPROSTITVE PRI PLAČEVANJU PRISPEVKOV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT