Opravilna številka: Sklep I Up 1475/2003
Datum: 23.2.2006

JEDRO: Čeprav je bil pritožnik ustanovitelj oziroma družbenik tožeče stranke, to še ne pomeni, da je v obravnavani zadevi aktivno legitimiran za vložitev pritožbe, svoje legitimacije za pritožbo pa ni izkazal niti z nobeno drugo okoliščino. To pa pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki nima te pravice, zato jo je moralo pritožbeno sodišče zavreči (352. člen ZPP v zvezi s 16. členom ZUS).

ZADEVA:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 5. odstavka 81. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 12/03-p.b. in 58/03-odl. US) v povezavi z določbo 16. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 23.10.2001, s katero je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada K. z dne 3.9.2001. S to odločbo je upravni organ prve stopnje odločil, da se vlogi tožeče stranke za ponovno vročitev upravnih spisov ne ugodi.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da iz podatkov sodnega registra pri Okrožnem sodišču v Kranju izhaja, da je bila dne 11.4.2002 v register vpisana zaznamba pravnomočnosti sklepa z dne 4.3.2002, s katerim je bil začet in takoj zaključen stečajni postopek nad tožnikom. Glede na to, da Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Uradni list RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99) v 2. odstavku 171. člena določa, da z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega -postopka v sodni register dolžnik preneha, je tožeča stranka z 11.4.2002 prenehala obstojati. ZUS ne ureja vprašanj v zvezi s prenehanjem oziroma smrtjo tožnika, zato je treba glede na določbo 1. odstavka 16. člena ZUS za razrešitev teh vprašanj uporabiti določbe ZPP. Sodišče prve stopnje se sklicuje na 1. in 5. odstavek 81. člena ZPP in navaja, da pravna oseba, ki je prenehala obstajati ne more biti pravdna stranka oziroma stranka postopka pred upravnim sodiščem. Prejšnji družbenik oziroma ustanovitelj p-ravne osebe, ki je prenehala obstajati zaradi stečaja, se ne more določiti za njenega pravnega naslednika, saj za to ni podlage niti v določbah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/01 in 93/02-odl.US) niti v določbah ZPPSL. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zaradi njenega izbrisa iz sodnega registra zaradi stečaja in s tem njenega prenehanja brez pravnih naslednikov moralo zavreči.

Pritožnik mag. M.L. vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep iz pritožbenih razlogov po 1. in 2. točki 1. odstavka 72. člena ZUS in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sklep sodišča prve stopnje razveljavi in mu vrne zadevo v nov postopek. Meni, da je sodišče prve stopnje s takšno odločitvijo kršilo pravila postopka in napačno uporabilo materialno pravo. Vprašanje sposobnosti biti stranka je treba presojati skladno z določili 18. in 20. člena ZUS. V obravnavani zadevi je pritožnik sodiš-če prve stopnje z dopolnitvijo tožbe z dne 21.3.2003 obvestil, da želi vstopiti v postopek in sodišču predlagal, da o zadevi odloči. Sodišče prve stopnje bi moralo od pritožnika zahtevati, naj popravi v tožbi, kar je treba ali naj ukrene kaj drugega, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko stranka, sodišče pa je takoj ugotovilo, da so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo in je tožbo zavrglo. Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožnika tudi kršilo določbo 1. odstavka 34. člena ZUS. -Ob pravilni uporabi določila 4. tč. 1. odstavka 34. člena ZUS bi v primeru, če bi ugotovilo, da upravni akt očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist, lahko s sklepom tožbo zavrglo, vendar v danem primeru sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo. Čeprav je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, da je pravna oseba prenehala obstajati in da se družbenik oz. ustanovitelj pravne osebe ne more določiti za njenega pravnega naslednika, to ne more veljati za presojo sposobnosti biti stranka v upravnem sporu. Če je pravna oseba prenehala obstajati in če njeni bivši družbeniki oziroma ustanovitelji izkažejo pravni interes v smislu določil ZUS, sodišče prve stopnje v upravnem sporu tožbe ne more zavreči.

Pritožba je nedovoljena.

Po določbi 333. člena ZPP, ki se na podlagi 1. odstavka 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS, v zvezi z 68. členom ZUS, se smejo zoper sklep, izdan na prvi stopnji, pritožiti stranke postopka. V obravnavani zadevi sta kot stranki v upravnem sporu nastopali tožeča stranka M.&B. I. d.o.o., ki je prenehala obstajati 11.4.2002, ter tožena stranka Davčna uprava Republike Slovenije, Glavni urad. Čeprav je bil pritožnik ustanovitelj oziroma družbenik tožeče stranke, to še ne pomeni, da je v obravnavani zadevi aktivno legitimiran za vložitev pritožbe, svoje legitimacije za pritožbo pa ni izkazal niti z nobeno drugo okoliščino. To pa pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki nima te pravice. Takšna pritožba je nedovoljena (3. odstavek 343. člena ZPP), zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 16. in 68. členom ZUS zavrglo kot nedovoljeno.

Zadnja sprememba: 21.5.2007

VIR:http://www.sodnapraksa.si