Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji, ki je potekala 20. julija 2015, sprejela mnenje k Zahtevi Državnega sveta Republike Slovenije, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o davčnem potrjevanju računov.

Državni svet Republike Slovenije je 17. 7. 2015 sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o davčnem potrjevanju računov, ki ga je Državni zbor sprejel 15. 7. 2015.

Zahtevo za ponovno odločanje Državnega zbora o Zakonu o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) je Državni svet utemeljil z naslendjimi razlogi in pripombami:

1. Odločitev o uvedbi davčnih blagajn ni strokovno, temveč politično vprašanje: stroški uvedbe novega sistema ne odtehtajo pričakovanih koristi; predlagatelj je povzel hrvaški sistem, vendar ne tudi izjem, prezrl pa druge uspešne in cenejše sisteme (BOXEN, INSIKA); predlagatelj zavaja s trditvami da je izbran model najcenejši, saj sta bila proučena zgolj dva temeljna modela; tehnične specifikacije še niso objavljene, zato je onemogočena ocena stroškov na stani zavezancev

2. Problem doseganja zastavljenega cilja: temeljni cilj ZDavPR, to je pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa ter preprečevanje davčnih utaj in goljufij je zagotovljeno že z virtualnimi davčnih blagajn (38. člen Zakona o davčnem postopku), ne rešujejo pa problema neizdajanja računov in poslovanja neregistriranih subjektov, ki so glavni vir sive ekonomije

3. Merljivost rezultatov: uvedba davčnih blagajn mora biti utemeljena na merljivih pozitivnih učinkih, kar pa iz zakona ni razvidno; uveden je že bil ukrep virtualnih davčnih blagajn, katerega učinki še niso znani in se bodo z novim ukrepom porazgubili;

4. Nesorazmernost ukrepa ter dodatna administrativna in finančna obremenitev davčnih zavezancev: uvedba davčnih blagajn predstavlja nesorazmerno stroškovno obremenitev za vse zavezance, hkrati pa v posameznih primerih ne bo nobenega učinka na davčne prilive (zavezance, ki izdajajo račune po 82. členu Zakona o davku na dodano vrednost, kot npr. odvetniki, notarji, zavarovalnice, kmetije manjšega obsega), poleg tega bodo posamezni zavezanci zaradi narave dela v slabšem položaju (npr. pošta, zavarovalnice zaradi velikega števila elektronskih naprav na terenu); vprašanje tveganja za kršitve poslovne tajnosti, h kateri so zavezani določeni zavezanci (npr. zdravniki, notarji, odvetniki); večina evropskih držav se odloča za uvedbo davčnih blagajn predvsem v rizičnih gotovinskih panogah;

5. Konceptualna napaka: siva ekonomija funkcionira tam, kjer državni organi ne opravljajo svojega dela dovolj učinkovito; namesto nadzora posameznikov, ki se ukvarjajo s sivo ekonomijo, bi bilo bolj smiselno nadzorovati tiste, ki jim to omogočajo – dobavitelje delovnih sredstev in reprodukcijskih materialov; kazen za opravljanje dela in prodajo blaga brez registracije dejavnosti (delo in trgovina na črno) je nižja od kazni za utajo davkov registriranih dejavnosti, zato ni mogoče govoriti o resničnem namenu predlagatelja, da področje sive ekonomije učinkovito uredi.

Vlada na njihove razloge odgovarja s sledečim mnenjem:

1. Zaradi uvedbe davčnih blagajn pričakujemo povečanje davčnih prilivov v višini med 50 in 100 mio evrov na letni ravni, poleg tega pa so pomembne tudi druge koristi, ki jih bo prinesel zakon, in sicer bo prispeval k vzpostavljanju zdrave konkurence med gospodarskimi subjekti na trgu, k vzpostavljanju davčne kulture podjetij in prebivalstva, vzpostavil pogoje za spremembo sistema in učinkovitost nadzora. Delovna skupina za davčne blagajne je v postopku priprave akcijskega načrta za uvedbo davčnih blagajn proučila dva temeljna modela davčnih blagajn, glede na to, ali se podatki o računih hranijo pri zavezancu (davčnih blagajn v obliki predpisane strojne in programske opreme) ali pri davčnem organu (davčne blagajne v obliki postopka), tretji model ne obstaja, znotraj vsakega od teh osnovnih modelov pa več različic, ki se uporabljajo v praksi drugih držav, med drugim tudi Švedska in Hrvaška. Po podatkih na spletni strani http://www.insika.de je cena »INSIKA« kompatibilne blagajne 400 EUR, cena pametne kartice pa 30 EUR. Cena sistema »BOXEN«, pri katerem je obvezna je uporaba certificirane nadzorne enote, pridobljena od švedskega ponudnika, je 400 EUR. Sistem INSIKA ni v praksi uveden še v nobeni državi. Testirajo ga v Nemčiji, o njegovi uvedbi pa razmišljajo v Avstriji. V Belgiji imajo drugačen sistem, ki ima sicer nekaj podobnosti z INSIKO in temelji na kontrolni enoti in pametni kartici.

Priprava tehničnih specifikacij za implementacijo sistema v Sloveniji poteka v skladu z akcijskim načrtom in bodo v skladu s predlogom Pravilnika o izvajanju ZDavPR, ki je v javni obravnavi, objavljene naslednji dan po objavi pravilnika v Uradnem listu Republike Slovenije, predvidoma v prvi polovici avgusta, seveda pa odvisno od poteka zakonodajnega postopka za ZDavPR.

2. Virtualne davčne blagajne prinašajo rezultate, vendar Finančna uprava v nadzorih ugotavlja, da nekateri zavezanci še vedno uporabljajo različne tehnike prirejanja prometa in uporabljajo programe ki to omogočajo. V letu 2014 so ugotovili nepravilnosti (brisanje postavk na računih in nepredložitev podatkov o izdanih računih v predpisani elektronski obliki) v 6,2 % nadzorov (od skupnih 1.579) izvajanja 38. člena ZDavP-2, v prvem polletju 2015 pa v 16,6 % nadzorov. Število nadzorov se je v letu 2015 glede na 2014 zmanjšalo, posledica tega pa je večji delež ugotovljenih nepravilnosti v nadzorih. Neizdajanje računov in še posebno opravljanje storitev in prodaja blaga subjektov, ki nimajo registrirane dejavnosti, pa je predmet nadzorov s področja zaposlovanja in dela na črno, ki ga je Finančna uprava prevzela 18. 8. 2014. V letu 2014 je na tem področju opravila 4.847 nadzorov in izrekla globe v višini 282.932 eurov, v prvi polovici leta 2015 pa je opravila 5.656 nadzorov in izrekla za 905,779 eurov glob. Na podlagi novo pridobljenih podatkov po Zakonu o davčnem potrjevanju računov se bo učinkovitost nadzora na tem področju še povečala.

ZDavPR v osnovi ni ukrep za preprečevanje neizdajanja računov, bodisi registriranih subjektov, bodisi subjektov, ki delujejo »na črno«, bo pa ZDavPR imel posredne učinke tudi na ta segment sive ekonomije, in sicer prek nove obveznosti za kupca, da prevzame in zadrži račun in torej po potrebi od prodajalca zahteva račun in prek vzpostavitve pogojev za prenos velikega dela nadzora gotovinskega poslovanja s terena v analitiko Finančne uprave ter preusmeritev inšpektorjev na terenu v nadzor na področju dela in zaposlovanja na črno.

3. Učinki virtualnih davčnih blagajn so izmerjeni, in sicer so bili v enoletnem obdobju v višini približno 100 mio več pobranega davka, po izločenem vplivu dviga stopnje davka na dodano vrednost. Merjenje učinkov v obliki povišanja vrednosti obračunanih in pobranih davkov ter učinke pri spremembah v nadzoru bo izvajala Finančna uprava. Učinek je zaznati tudi pri povečanju prijavljenih prihodkov in davkov od dohodka. Izkazani davek od dohodkov pravnih oseb je bil za leto 2014 višji za 91 milijonov evrov (23 % povečanje) in davek na dejavnost 11,3 milijonov evrov (17 %povečanje).

4. Pri pripravi zakona sta bili kot temeljni upoštevani tudi sledeči načeli:

načelo sorazmernosti, ki je zagotovljeno z omogočenim dveletnim prehodnim obdobjem, poenostavljenim načinom izdaje in potrjevanja računov za manjše zavezance, ki je stroškovno ugodnejši in administrativno ter časovno zahtevnejši, ter sistemom izdaje in potrjevanja računov za zavezance z večjim obsegom poslovanja, ki ne zahteva dodatnega dela, predstavlja pa določen strošek;

načelo enake obravnave davčnih zavezancev, ki je zagotovljeno s tem, da je zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov vsaka oseba dobavitelj blaga ali izvajalec storitev, ki mora voditi poslovne knjige in evidence, je dolžna izdati račun in sprejema plačila v gotovini. Izjeme so določene zelo restriktivno.

Uvedba davčnih blagajn zgolj za posamezno vrsto računov, ki so plačani z gotovino, bi pomenila izjemo po ZDavPR, kar pa je v nasprotju s temeljnim izhodiščem pri pripravi predloga zakona »brez izjem« in s ciljem zakona, da se z obveznostjo potrjevanja računov zajame celotno gotovinsko poslovanje zavezancev. Ni utemeljenih razlogov za drugačno obravnavo računov, izdanih po 82. ali 83. členu Zakona o davku na dodano vrednost z vidika obveznosti davčnega potrjevanja računov. S sporočanjem podatkov bo omogočena ustrezna analiza zbranih podatkov in s tem ustrezna analiza tveganosti zavezancev ter učinkovito usmerjeno izvajanje naknadnih kontrol.

V zvezi s kršitvijo poslovne tajnosti pojasnjujemo, da med podatki o računu, ki se sporočajo FURS ni podatkov, ki niso Finančni upravi dostopni tudi sicer v postopkih nadzora (gre za podatke o davčnih številkah kupcev, ki so na računih navedene na podlagi davčnih predpisov) in pri sporočanju podatka o davčni številki kupca tako poslovna tajnost ni kršena.

Glede očitka o nesorazmerni stroškovni obremenitvi zavezancev Vlada pojasnjuje, da je v skladu z veljavno zakonodajo omogočena davčna olajšava za investicije v višini 40 %, ki se lahko prenaša v naslednjih 5 davčnih obdobij in da je za računalniško opremo amortizacijska stopnja 50 %. Davčni zavezanci pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost bodo postopek izdaje in potrjevanja računov lahko brez dodatnih stroškov izvajale prek portala eDavki, ki ga že več let uporabljajo za oddajo obračunov davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine (REK obrazci) in davka na dodano vrednost Finančni upravi.

Z Zakonom o dohodnini, ki je bil sprejet na julijski seji Državnega zbora, se ukinja obveznost vodenja poslovnih knjig za kmete, ki opravljajo osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost in posledično zato za veliko kmetov tudi odpade obveznost davčnega potrjevanja računov.

5. Z uveljavitvijo ZDavPR se bo nadzor pri Finančni upravi spremenil tako, da bo ta lahko na podlagi analize tveganja ugotovila tvegane zavezance in prvenstveno pri teh zavezancih izvajala inšpekcijske nadzore. S tem bodo zavezanci, ki poslujejo pošteno, razbremenjeni nadzorov.

Z uvedbo postopka potrjevanja računov, sočasno s shranitvijo teh podatkov v informacijskem sistemu Finančne uprave in dostopnost teh podatkov za namene analiz bo omogočeno tudi odkrivanje prodaj dobaviteljev delovnih sredstev in materialov za gotovino končnim kupcem v vrstah blaga in količinah, ki za končnega potrošnika niso značilne, ali zavezancem za davek na dodano vrednost, pri katerih se ti nakupi kasneje ne odrazijo v njihovem prometu.

Vlada pojasnjuje, da so pri določitvi sankcij za kršitve ZDavPR upoštevali prvenstveno sistem glob na davčnem področju.

Iz vseh navedenih razlogov vlada predlaga Državnemu zboru, da ob ponovnem odločanju Zakon o davčnem potrjevanju računov sprejme.

Vir: MF