Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 13.7.2015 16:22:28

Vlada sprejela mnenje k Mnenju Državnega sveta k Predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje k Mnenju Državnega sveta k Predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov

Vlada RS je na svoji 45. redni seji, ki je potekala 9. julija 2015, sprejela mnenje k Mnenju Državnega sveta k Predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov.

Državni svet je 10. 6. 2015 na svoji 30. seji sprejel mnenje k Predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov, in sicer da Državni svet ne podpira predloga zakona.

Negativno mnenje je utemeljil s sledečimi razlogi in pripombami:

  • vzporedno z uvajanjem sistema davčnega potrjevanja računov je potrebno pripraviti ukrepe za davčno razbremenitev podjetij v obliki posebne davčne olajšave ali odbitka davka;
  • potrebno bi bilo razmisliti o učinkovitejših in cenovno dostopnejših tehnoloških možnostih nadzora gotovinskega poslovanja;
  • natančneje je potrebno določiti izjeme od obveznosti izvajanja postopka davčnega potrjevanja računov. Državni svet podpira mnenje kmetov, da bi morala biti v zakonu določena izjema od obveznosti davčnega potrjevanja računov za prodajo pridelkov, izdelkov in storitev iz osnovne kmetijske in gozdarske ter drugih kmetijskih dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah pod določenimi pogoji, kot je obseg letnega prometa in/ali povprečno dnevno število izdanih računov. Prav tako bi morale biti izvzete kmetije, ki na novo vstopajo v navedene dejavnosti v prvem letu vstopa, kmetijske dejavnosti, ki se opravljajo zgolj občasno (npr. osmice) in področje številčenja živali v hlevih. Iz obveznosti potrjevanja računov bi morale biti izvzete tudi fizične in pravne osebe, katerih letni promet ne presega višine šestih neto povprečnih plač preteklega koledarskega leta;
  • obveznost potrjevanja računov bi se morala ločevati glede na to, ali gre za poenostavljene račune v skladu s 83. členom ZDDV-1 ali pa gre za popolne račune v skladu z 82. členom ZDDV-1, pri katerih je že zagotovljena sledljivost v nadzoru in vsebujejo podatke o kupcih oziroma plačnikih;
  • obveznost potrjevanja računov ne preprečuje neizdajanja računov;
  • globa za kupca, ki ne prevzame računa oziroma tega ne predloži pooblaščeni osebi na zahtevo ob odhodu iz poslovnega prostora v višini 40 do 400 evrov je previsoka in nesorazmerna s težo kršitve.

Vlada na navedene razloge nepodpore Predlogu zakona podaja naslednje mnenje:

1. V zvezi z ukrepi za davčno razbremenitev podjetij v obliki posebne davčne olajšave ali odbitka davka vlada pojasnjuje, da niso predvideni dodatni mehanizmi za povračilo stroškov nakupa opreme, poleg že obstoječih, saj je s predlogom zakona v obravnavi zavezancem dana možnost proste izbire glede načina izdaje računov in čas dveh let, da se prilagodijo na novo ureditev. Do 1. januarja 2018 lahko zavezanci izdajajo račune z uporabo elektronske naprave za izdajo računov ali z uporabo vezane knjige računov v skladu s predlogom zakona. Izdaja in potrjevanje računov bo omogočena tudi z uporabo brezplačne spletne aplikacije na portalu eDavki. Zavezanec bo moral zagotoviti le ustrezno internetno povezavo. Upoštevaje navedeno sofinanciranje nakupa opreme s strani države ni predvideno.

Skladno z obstoječo davčno zakonodajo pa ima zavezanec za investicije v opremo za izvajanje Zakona o davčnem potrjevanju računov že sedaj možnost uveljavljanja davčnih olajšav. V skladu z davčnimi predpisi se stroški nakupa davčnih blagajn, ureditve dostopa do interneta itd. priznavajo kot davčno priznani odhodki, ki znižujejo davčno osnovo. Pri nakupu računalniške opreme lahko zavezanec v letu nakupa uveljavi amortizacijsko stopnjo 50 %. Poleg tega lahko zavezanci v skladu z že veljavno zakonodajo uveljavljajo davčno olajšavo za investicijo v davčne blagajne. V skladu s 55.a členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove. Na podlagi 66.a člena Zakona o dohodnini lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja. Vlada nadalje pojasnjuje, da bi bil ukrep financiranja nakupa nove opreme destimulativen za zavezance, ki so v preteklosti že vlagali v razvoj poslovne informacijske tehnologije in zato ne potrebujejo posebne nove opreme, zavezanci ki niso sledili temu trendu pa bi s tem predlogom dobili povrnjene stroške razvoja informacijskega sistema.

2. Glede očitka, da bi bilo potrebno razmisliti o učinkovitejših in cenovno dostopnejših tehnoloških možnostih nadzora gotovinskega poslovanja vlada pojasnjuje, da je bil model davčnih blagajn, kot je predviden s predlogom zakona, v postopku priprave akcijskega načrta prepoznan kot cenovno najugodnejši za zavezance in hkrati najučinkovitejši z vidika možnosti nadzora. Proučena sta bila dva temeljna modela, in sicer model certificirane strojne opreme za beleženje in shranjevanje podatkov o izdanih računih, brez možnosti poseganja v zapisane podatke, in model postopka davčnega potrjevanja računov, za izvajanje katerega je potrebna le nadgradnja obstoječih sistemov za izdajo računov z elektronsko povezavo z davčnim organom. Vidik stroškov za zavezance je bil med najpomembnejšimi kriteriji pri izboru modela davčnih blagajn, ki jih uporabljajo v državah EU.

3. V zvezi z določitvijo izjem od obveznosti izvajanja postopka potrjevanja računov je Vlada sledila cilju uvedbe enovitega sistema, ki temelji na obveznem potrjevanju računov za vse zavezance, ki so v skladu z davčnimi predpisi zavezani k izdajanju računov, razen določenih izjem, pri katerih za to obstajajo utemeljeni razlogi. S tem se zagotavlja ustrezna sledljivost ter posledično pravilnost obračuna vseh davkov in drugih dajatev. Tudi za majhne poslovne subjekte je s predlogom zakona omogočeno dvoletno prehodno obdobje, v katerem zavezanci sami izberejo način izdaje računov v skladu s predlogom zakona ter je predviden čas dveh let za prilagoditev na novo ureditev. Trajno bo omogočena spletna aplikacija za izdajo računov v skladu s predlogom zakona na portalu eDavki. Vlada je tako sledila določitvi ozkega kroga zavezancev, ki opravljajo dobave blaga in storitev, za katere je predvidena izjema od obveznosti potrjevanja računov, da se zagotovi enaka davčna obravnava zavezancev, ki so v primerljivem položaj. Zato vlada meni, da ni utemeljenih razlogov za izključitev posamezne skupine zavezancev iz obveznosti po tem zakonu na podlagi dejavnosti, ki jo opravljajo. Obveznost potrjevanja računov velja za vse subjekte z majhnim prometom enako, tudi za kmete oziroma kmečka gospodinjstva, ki izpolnjuje pogoje za zavezanost po predlogu zakona, in sicer, da so na podlagi drugih predpisov dolžni voditi poslovne knjige in evidence ter morajo izdati račun za dobavo blaga ali storitev in je dobavljeno blago ali storitev plačana z gotovino. V primeru določanja meje, pod katero poslovni subjekti niso zavezani k izvajanju zakonskih ukrepov, nad to mejo pa zakon poslovnim subjektom nalaga tako stroškovne kot administrativne obremenitve, obstaja nevarnost za izogibanje zakonskim obveznostim. V primeru določitve praga za nastanek obveznosti potrjevanja računov bi se lahko zavezanci izognili izvajanju te obveznosti s prirejanjem podatkov o prometu tako, da bi promet ostal pod pragom šestih neto povprečnih plač preteklega koledarskega leta, kar pa je prav to, kar želi vlada s predlaganim zakonom preprečevati in preganjati. Zaradi navedenega vlada ne podpira predloga Državnega sveta za vključitev zavezancev z letnim prometom, ki ne presega določenega praga, med izjeme od obveznosti potrjevanja računov.

4. S posredovanjem podatkov o izdanih računih in njihovo analizo bo Finančni upravi omogočen bolj učinkovit nadzor nad ustreznostjo obračunavanja dajatev kot je sedanji sistem naknadnih kontrol. V skladu s predlogom zakona mora zavezanec za namene dodelitve enkratne identifikacijske oznake računa (EOR) med drugim sporočiti tudi davčno številko oziroma identifikacijsko številko za namene DDV kupca oziroma naročnika v primerih, ko so ti podatki v skladu z davčnimi predpisi navedeni na računu. Zavezanci morajo izdati račun v skladu z 82. členom Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1) le, če izdajo račun drugemu davčnemu zavezancu za DDV pri čemer morajo identifikacijsko številko za DDV kupca ali naročnika navesti le v primeru, da je kupec ali naročnik pod to številko prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati davek na dodano vrednost (v primeru uporabe obrnjene davčne obveznosti) ali v primeru dobave blaga v skladu s 46. členom ZDDV-1 (oproščene dobave blaga znotraj EU). V kolikor pa zavezanec izda račun drugemu davčnemu zavezancu, z zneskom na računu (brez DDV), ki ni višji od 100 evrov, ali malemu davčnemu zavezancu oziroma fizični osebi, pa izda račun v skladu s 83. členom ZDDV-1, pri čemer se podatek o kupcu na računu ne zahteva. Iz navedenega izhaja, da v številnih primerih ne bo potrebno pošiljati podatkov o kupcih oziroma naročnikih, razen v primeru, če je opravljena storitev davčnemu zavezancu v drugo državo članico Evropske unije, ki je v tej drugi državi članici določen kot plačnik davka na dodano vrednost. Če je podatek o kupcu na računu naveden na podlagi nedavčnih predpisov, tega podatka ni potrebno posredovati davčnemu organu na podlagi predloga Zakona o davčnem potrjevanju računov. Na podlagi navedenega vlada meni, da z vidika obveznosti davčnega potrjevanja računov ne obstajajo utemeljeni razlogi za drugačno obravnavo računov, izdanih po 82. in po 83. členu ZDDV-1. S sporočanjem podatkov bo omogočena ustrezna analiza zbranih podatkov in s tem ustrezna analiza tveganosti zavezancev ter učinkovito usmerjeno izvajanje naknadnih kontrol.

5. Predlog zakona v prvi vrsti naslavlja zagotavljanje sledljivosti sprememb na izdanih računih, posredno pa tudi neizdajanje računov. Uvajanje davčnih blagajn spremljajo vzporedne aktivnosti za dvig davčne kulture in zavedanja kupcev o pomenu izdajanja računov, zlasti z ozaveščanjem mladih. S tem namenom je bila tudi v sam predlog zakona vključena določba, ki kupcu nalaga obveznost prevzema, zadržanja in predložitve računa na zahtevo pooblaščeni osebi nadzorne institucije, ter določbo o globi za kupca. S predlogom zakona se Finančni upravi Republike Slovenije zagotavljajo podatki o izdanih računih za analize, na podlagi katerih bo mogoče prepoznavanje zavezancev, pri katerih obstaja tveganje oziroma sum za neizdajanje računov.

6. V zvezi z očitki, da je globa za kupca, ki ne prevzame računa oziroma tega ne predloži pooblaščeni osebi na zahtevo ob odhodu iz poslovnega prostora previsoka in nesorazmerna s težo kršitve, Vlada pojasnjuje, da je Odbor za finance in monetarno politiko na seji dne 23. 6. 2015 že sprejel amandma, na podlagi katerega je za prekršek kupca predvidena enotna globa v višini 40 evrov. S tem so bile upoštevane tudi nekatere pripombe zainteresirane javnosti.

Vir: MF

Ključne besede:
portjevanje računov
davčne blagajne
zakoj o potrjevaju računov

Zadnji članki iz rubrike:

20.9.2019 15:27:23:
Dvig limita pri brezstičnem poslovanju s 15 evrov na 25 evrov

20.9.2019 13:36:44:
Policija opozarja na (ponovno) povečan pojav spletnih goljufij

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 9:36:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z valutami v slovenskih predpisih

12.9.2019 9:31:02:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

Najnovejši članki:

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

20.9.2019 9:42:34:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:02:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:33:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (19. 09. 2019)

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT