Vprašanje 1: Kako so obdavčeni prihodki izvajalca osebnega dopolnilnega dela (ODD)? (15. 1. 2015)

Vprašanje 2: Kakšen je znesek akontacije dohodnine, ki ga mora plačati izvajalec ODD, če v obdobju enega meseca od prodaje izdelkov domače ali umetnostne obrti doseže 180 eur prihodka? (15. 1. 2015)

Vprašanje 3: Ali se znesek prispevkov po vrednotnici, ki jih za izvajalca ODD iz točke A seznama del, ki se štejejo za ODD, plača naročnik dela (npr. naročnik varstva svojega otroka), izvajalcu ODD prizna pri izračunu akontacije dohodnine? (15. 1. 2015)

Vprašanje 4: Katere obrazce mora izvajalec ODD predlagati finančni upravi? (15. 1. 2015)

Vprašanje 5: Ali mora izvajalec ODD v napoved za odmero akontacije dohodnine vključiti tudi prihodke, dosežene iz naslova prodaje izdelkov kupci – pravni osebi? Ali pa je pravna oseba v tem primeru dolžna obračunati davčni odtegljaj v REK-2 obrazcu? (15. 1. 2015)

Vprašanje 6: Ali mora prijavo v zavarovanje pri ZZZS vložiti tudi izvajalec ODD, ki je že obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas ali izvajalec ODD, ki je upokojenec? (15. 1. 2015)

Vprašanje 7: Ali mora izvajalec osebnega dopolnilnega dela pridobiti vrednotnico in s tem plačati prispevke kljub temu, da je že obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas? Kaj pa izvajalec ODD, ki je upokojenec? (15. 1. 2015)

Vprašanje 8: Ali mora izvajalec ODD, ki izdeluje izdelke v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in jih prodaja, pridobiti vrednotnico tudi za mesec, ko izdelkov ne izdeluje, jih pa prodaja? (15. 1. 2015)

Vprašanje 9: Ali mora izvajalec ODD tudi za mesec, ko ne proda nobenega izdelka (torej ne doseže nobenega dohodka), predložiti napoved za odmero akontacije dohodnine? (15. 1. 2015)

Vprašanje 10: Zakaj se mora s plačilom vrednotnice obvezno zdravstveno zavarovati vsak izvajalec ODD, tudi zaposleni in upokojenec, ki sta že v sistemu zavarovanja. Kaj imata od tega zaposleni in upokojenec? (15. 1. 2015)

Vprašanje 11: Ali se izvajalca ODD, ki več mesecev ne proda nobenih izdelkov, izbriše iz seznama izvajalcev ODD? (15. 1. 2015)

Vprašanje 12: Ali mora izvajalec ODD naročniku oziroma kupcu izdati račun? (15. 1. 2015)

Vprašanje 13: Ali je izvajalec osebnega dopolnilnega dela davčni zavezanec za DDV in mora posledično obračunavati DDV? (15. 1. 2015)

Vprašanje 14: Ali mora varuška, ki v določenem mesecu varuje dva otroka in dobi dve vrednotnici, na koncu meseca izdati dva računa ter kakšne so njene obveznosti do finančne uprave? (15. 1. 2015)

Vprašanje 15. Ali potrebujem vrednotnico tudi takrat, ko delam izdelke na zalogo? (22. 1. 2015)

Vprašanje 16. Kdaj potrebuje vrednotnico izvajalec ODD, ki izdeluje različne izdelke na domu in jih nato v okviru komisijske prodaje prodaja v trgovinah? (29. 7. 2015)

Vprašanje 1: Kako so obdavčeni prihodki izvajalca osebnega dopolnilnega dela (ODD)? (15. 1. 2015)

Odgovor

Dohodek iz osebnega dopolnilnega dela (ODD) je obdavčen kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. V davčno osnovo od tega dohodka se všteva vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka in za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih izvajalec ODD plača sam (izvajalec ODD iz točke B seznama del, ki mora sam zase pridobiti vrednotnico).

Poleg 10 % normiranih stroškov izvajalec ODD lahko uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela ali storitev: priznajo se na podlagi dokazil (računov) o tem, da so nastali v povezavi z doseženim dohodkom iz osebnega dopolnilnega dela, največ do višine, ki jo na podlagi 44. člena Zakona o dohodnini - ZDoh-2 določi vlada. Dejanske stroške prevoza in nočitve izvajalec ODD uveljavlja v napovedi za odmero akontacije dohodnine.

Akontacija dohodnine od dohodka iz ODD se izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %.

Vprašanje 2: Kakšen je znesek akontacije dohodnine, ki ga mora plačati izvajalec ODD, če v obdobju enega meseca od prodaje izdelkov domače ali umetnostne obrti doseže 180 eur prihodka? (15. 1. 2015)

Izračun akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja iz naslova prodaje izdelkov domače ali umetnostne obrti, doseženih v obdobju enega meseca v znesku 180,00 eur je sledeč:

Pri izračunu akontacije dohodnine se prizna znesek prispevkov, ki jih izvajalec ODD, ki izdeluje in prodaja izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost (priglasitev ODD na podlagi točke B.1 seznama del, ki se štejejo za ODD), sam plača s pridobitvijo vrednotnico za mesec, v katerem opravlja delo.

Izvajalec ODD plača akontacijo dohodnine na podlagi odločbe, ki jo izda finančna uprava na podlagi vložene napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja. Podatke o doseženem dohodku finančna uprava vključi med podatke za sestavitev informativnega izračuna dohodnine.

Vprašanje 3: Ali se znesek prispevkov po vrednotnici, ki jih za izvajalca ODD iz točke A seznama del, ki se štejejo za ODD, plača naročnik dela (npr. naročnik varstva svojega otroka), izvajalcu ODD prizna pri izračunu akontacije dohodnine? (15. 1. 2015)

Ne, znesek prispevkov, ki jih za izvajalca ODD plača naročnik dela, se izvajalcu ODD ne prizna kot zmanjšanje davčne osnove od dohodka, doseženega iz naslova ODD, saj se po zakonu prispevki kot zmanjšanje davčne osnove priznavajo le v primeru, če jih zavezanec plača sam iz svojega dohodka.

Vprašanje 4: Katere obrazce mora izvajalec ODD predlagati finančni upravi?

Odgovor

1) Izvajalec osebnega dopolnilnega dela mora mesečno predložiti obrazec Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja do 15. v mesecu za dohodke, prejete v preteklem mesecu. Izvajalec ODD, ki je nerezident RS, predloži napoved na obrazcu: Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in dohodka iz drugega pogodbenega razmerja za nerezidente.

Izvajalec ODD mora mesečno vse svoje dohodke iz osebnega dopolnilnega dela napovedati za odmero akontacije dohodnine pri finančni upravi (tudi dohodke, dosežene pri pravnih osebah). Na podlagi dopolnitve 285. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (z novelo ZDavP-2H, ki velja od 1. 1. 2015 dalje), izplačevalec dohodka za ODD, ki je plačnik davka (npr. gostinec – pravna oseba, ki od izvajalca ODD kupi nabrana zelišča ali gobe), nima obveznosti izračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja. Plačnik davka ima v tem primeru obveznost dostave podatkov o izplačanih dohodkih na letnem nivoju, v skladu s 337. členom ZDavP-2, kar bo podrobneje opredeljeno na podlagi spremembe in dopolnitve Pravilnika o dostavi podatkov za odmero dohodnine.

Navedeno velja tako za posameznike, ki so ODD priglasili po 1. 1. 2015, kot tudi za posameznike, ki ODD v prehodnem obdobju (najpozneje do 30. 6. 2015) še lahko opravljajo ODD po starem sistemu.

Izvajalec ODD, ki v preteklem mesecu ni dosegel nobenega prihodka, ni dolžan vložiti napovedi za odmero akontacije dohodnine za ta mesec.

2) Polletno predlaganje obrazca Poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela

Izvajalec ODD posreduje poročilo finančni upravi najpozneje:

• do 10. julija v tekočem koledarskem letu za prvo polletje tekočega koledarskega leta oziroma
• do 10. januarja v naslednjem koledarskem letu za drugo polletje preteklega koledarskega leta.

V obrazcu poroča o doseženem prihodku v koledarskem polletju. V podatkih o doseženem prihodku izvajalec ODD navede posamezne zneske in številke ter datume izdanih računov, ločeno za račune, izdane fizičnim osebam (2. točka poročila) in ločeno za račune, izdane pravnim osebam, ter fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost (3. točka poročila), ki se izpolnjuje le glede posameznika iz tretjega odstavka 12. člena zakona. Podatki o izdanih računih se lahko posredujejo tudi na ustrezni prilogi k obrazcu.

Če posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, v koledarskem polletju ni dosegel nobenega prihodka iz tega naslova, finančni upravi predloži podpisan obrazec poročila, na katerem v 4. točki poročila navede znesek 0 (nič).

Če posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, ne posreduje navedenega poročila, mu finančna uprava postavi dodatni rok, ki ne sme biti daljši od 8 dni, v katerem ga pozove k dostavi teh podatkov. Če posameznik tudi v naknadno postavljenem roku ne dostavi podatkov o doseženem prihodku, finančna uprava o tem v roku 8 dni po poteku dodatnega roka obvesti AJPES, ki izda sklep o izbrisu iz seznama.

Vprašanje 5: Ali mora izvajalec ODD v napoved za odmero akontacije dohodnine vključiti tudi prihodke, dosežene iz naslova prodaje izdelkov kupci – pravni osebi? Ali pa je pravna oseba v tem primeru dolžna obračunati davčni odtegljaj v REK-2 obrazcu? (15. 1. 2015)

Odgovor

Izvajalec ODD mora v napoved za odmero akontacije dohodnine vključiti tudi prihodek, dosežen pri pravni osebi. Od 1. 1. 2015 dalje (na podlagi dopolnitve 285. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 - z novelo ZDavP-2H), izplačevalec dohodka za ODD, ki je plačnik davka (npr. pravna oseba, ki od izvajalca osebnega dopolnilnega dela kupi izdelke domače ali umetnostne obrti), nima obveznosti izračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja (ne predlaga REK-2).

Navedeno velja tako za posameznike, ki so ODD priglasili po 1. 1. 2015, kot tudi za posameznike, ki ODD v prehodnem obdobju (najpozneje do 30. 6. 2015) še lahko opravljajo ODD po starem sistemu.

Vprašanje 6: Ali mora prijavo v zavarovanje pri ZZZS vložiti tudi izvajalec ODD, ki je že obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas ali izvajalec ODD, ki je upokojenec? (15. 1. 2015)

Odgovor

Vsak posameznik (torej tudi, če je zaposlen za polni delovni čas ali če je upokojenec), ki priglasi osebno dopolnilno delo po novem sistemu, je obvezno zavarovan za poškodbo pri delu in poklicno bolezen in mora vložiti tudi prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS.

Posameznik, ki v prehodnem obdobju (do 30. 6. 2015) opravlja osebno dopolnilno delo na podlagi priglasitve po starem sistemu, se v obvezno zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen vključi z dnem priglasitve osebnega dopolnilnega dela po novem sistemu.

Vprašanje 7: Ali mora izvajalec osebnega dopolnilnega dela pridobiti vrednotnico in s tem plačati prispevke kljub temu, da je že obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja za polni delovni čas? Kaj pa izvajalec ODD, ki je upokojenec? (15. 1. 2015)

Odgovor

Vrednotnico mora izvajalec ODD za mesec, v katerem opravlja delo, pridobiti tudi, če je sicer polno obvezno zavarovan ali če je upokojenec.

Za izvajalca ODD, ki v prehodnem obdobju (do 30. 6. 2015) opravlja ODD še po starem sistemu, do priglasitve ODD po novem sistemu ni treba pridobiti vrednotnice.

Vprašanje 8: Ali mora izvajalec ODD, ki izdeluje izdelke v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in jih prodaja, pridobiti vrednotnico tudi za mesec, ko izdelkov ne izdeluje, jih pa prodaja? (15. 1. 2015)

Izvajalec osebnega dopolnilnega dela po točki B seznama del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, mora sam pridobiti vrednotnico pred pričetkom opravljanja dela, pri tem pa se za opravljanje dela štejejo tako postopki izdelave kot prodaja teh izdelkov. To pomeni, da mora izvajalec ODD pridobiti vrednotnico tudi za vsak mesec, v katerem izdelke le prodaja.

Vprašanje 9: Ali mora izvajalec ODD tudi za mesec, ko ne proda nobenega izdelka (torej ne doseže nobenega dohodka), predložiti napoved za odmero akontacije dohodnine? (15. 1. 2015)

Odgovor

Izvajalec ODD mora napoved za odmero akontacije dohodkov iz naslova osebnega dopolnilnega dela vložiti do 10. dne v mesecu, za dohodke dosežene v preteklem mesecu. Če izvajalec ODD v preteklem mesecu ni dosegel nobenih dohodkov, mu navedene napovedi za ta mesec ni treba vložiti. Izvajalcu ODD tudi ni treba vložiti napovedi za odmero akontacije dohodnine, če več mesecev ne proda nobenega izdelka.

Mora pa izvajalec ODD polletno poročati Finančni upravi RS o doseženih prihodkih, na obrazcu Poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela, katerega mora predložiti tudi za polletno obdobje, v katerem ni dosegel nobenega prihodka.

Vprašanje 10: Zakaj se mora s plačilom vrednotnice obvezno zdravstveno zavarovati vsak izvajalec ODD, tudi zaposleni in upokojenec, ki sta že v sistemu zavarovanja. Kaj imata od tega zaposleni in upokojenec? (15. 1. 2015)

Odgovor

Tako zaposleni kot upokojenec sta na podlagi zdravstvenega prispevka zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki bi lahko nastala pri opravljanju ODD.

Vprašanje 11: Ali se izvajalca ODD, ki več mesecev ne proda nobenih izdelkov, izbriše iz seznama izvajalcev ODD? (15. 1. 2015)

Odgovor

AJPES na podlagi obvestila finančne uprave po uradni dolžnosti izbriše osebo iz seznama posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo:

• če prejme obvestilo finančne uprave, da posameznik iz seznama tudi v naknadno postavljenem roku ne sporoči podatkov o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela,
• če prejme obvestilo finančne uprave, da posameznik iz seznama v predpreteklem in preteklem koledarskem letu ni prejel ali prijavil prihodkov na podlagi opravljenega osebnega dopolnilnega dela.

Vprašanje 12: Ali mora izvajalec ODD naročniku oziroma kupcu izdati račun? (15. 1. 2015)

Odgovor

Posameznik, ki opravlja ODD, mora izdati račun za vsako opravljeno delo v koledarskem mesecu ali za vsak promet z izdelki ali sadeži in zelišči, najmanj v dveh izvodih, od katerih prejme enega oseba, pri kateri se delo opravi, oziroma oseba, ki kupi izdelke ali sadeže in zelišča. Izvajalec ODD kopije računov hrani deset let.

Račun mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

• zaporedno številko,
• osebno ime in naslov ter davčno številko izdajatelja,
• kraj in datum izdaje,
• specifikacijo opravljenega dela oziroma dobavljenih izdelkov ali sadežev in zelišč z mersko enoto in ceno ter skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve,
• osebno ime in naslov osebe, pri kateri se delo opravi, ali kupca, razen, če je kupec fizična oseba,
• podpis izdajatelja računa.

Oblika računa za izvajalca ODD ni predpisana. Za posameznika, ki opravlja ODD, ne veljajo pravila o izdajanju računov iz vezane knjige računov.

Vprašanje 13: Ali je izvajalec osebnega dopolnilnega dela davčni zavezanec za DDV in mora posledično obračunavati DDV? (15. 1. 2015)

Odgovor

Če izvajalec ODD kot davčni zavezanec v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel zneska 50.000 eur obdavčljivega prometa, je oproščen obračunavanja DDV in se mu ni treba identificirati za namene DDV (dokler ne preseže limita 50.000 eur).

Na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A, 101/13–ZIPRS1415, 86/14) so predmet DDV tudi dobave blaga in opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na ozemlju Slovenije.

V skladu s 5. členom ZDDV-1 je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Ekonomska dejavnost iz tega člena obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka. 

Po določbi prvega odstavka 94. člena ZDDV-1 je davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov obdavčljivega prometa. Nadalje ZDDV-1 v devetem odstavku 94. člena določa, da se v obdavčljivi promet iz prvega odstavka tega člena pri fizični osebi všteva obdavčljivi promet, ki ga fizična oseba dosega iz naslova opravljanja neodvisne gospodarske dejavnosti (kot samostojni podjetnik, zasebnik oziroma fizična oseba). 

Vprašanje 14: Ali mora varuška, ki v določenem mesecu varuje dva otroka in dobi dve vrednotnici, na koncu meseca izdati dva računa ter kakšne so njene obveznosti do finančne uprave? (15. 1. 2015)

Odgovor

Varuška, ki v določenem mesecu na podlagi priglašenega ODD varuje dva otroka pri dveh različnih naročnikih, za kar mora vsak od naročnikov zanjo kupiti po eno vrednotnico za ta mesec, mora:

• vsakemu naročniku izdati svoj račun za opravljeno varstvo;
• prejeta plačila vključiti v napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja, ki jo vloži pri finančni upravi do 10. v mesecu za pretekli mesec; na tej podlagi ji finančna uprava izda odločbo o odmeri akontacije dohodnine;
• podatke iz izdanih računov vključiti v polletno poročilo o doseženem prihodku, ki ga predloži finančni upravi po poteku polletnega obdobja.

Vprašanje 15. Ali potrebujem vrednotnico tudi takrat, ko delam izdelke na zalogo? (22. 1. 2015)

Odgovor

V skladu z ZPDZC-1 lahko posameznik opravlja dela iz točke B seznama del, ki štejejo za osebno dopolnilno delo, če ima med opravljanjem dela vrednotnico, ki se glasi na njegovo ime. Glede na to, da seznam pod točkama B.1 in B.2 vključuje tako izdelovanje kot tudi prodajo izdelkov, je vrednotnica potrebna tudi v času izdelave izdelkov. S plačilom vrednotnice je izvajalec ODD zavarovan za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki je posledica opravljanja tega dela.

Vprašanje 16. Kdaj potrebuje vrednotnico izvajalec ODD, ki izdeluje različne izdelke na domu in jih nato v okviru komisijske prodaje prodaja v trgovinah? (29. 7. 2015)

Odgovor

Izvajalec ODD, ki svoje izdelke prodaja na način komisijske prodaje, mora imeti vrednotnico za mesec, v katerem izdelke izdeluje (pred začetkom opravljanja dela) ter za mesec, v katerem izdelek preda v komisijsko prodajo.

Po ZPDZC-1 lahko posameznik, ki opravlja dela iz seznama B, le-ta opravlja, če ima med opravljanjem dela vrednotnico, ki glasi na njegovo ime. Tretji odstavek 12. člena ZPDZC-1 v povezavi s Pravilnikom o osebnem dopolnilnem delu določa, da se za osebno dopolnilno delo šteje tudi, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja, ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča, pod pogojem, da so ta dela določena v podzakonskem aktu iz 16. člena tega zakona.

Vrednotnico, ki velja za koledarski mesec, pa mora izvajalec ODD v navedenem primeru pridobiti pred začetkom opravljanja dela. ZPDZC-1 za delo iz seznama B priloge 1 Pravilnika o osebnem dopolnilne delu tako predvideva nakup ene vrednotnice z veljavnostjo celega meseca, in sicer za takrat, ko posameznik opravlja delo (izdeluje izdelke) ter za takrat, ko jih prodaja. Kadar gre za komisijsko prodajo, se za namen opredelitve obveznosti do pridobitne vrednotnice šteje, da je posameznik prodal izdelek takrat, ko je izdelek predal v komisijsko prodajo. To pomeni, da mora imeti vrednotnico za mesec, v katerem se izdelki izdelujejo (pred začetkom opravljanja dela) ter za mesec, v katerem se izdelek preda v komisijsko prodajo.

Opomba:

Odgovori na vprašanja v zvezi z ureditvijo statusa izvajalca osebnega dopolnilnega dela so na voljo tudi na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti:

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/delo_na_crno/osebno_dopolnilno_delo_po_1_1_2015/

Vir: www.fu.gov.si