1.) Kdo je upravičen do nadomestila plače 

Pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, družbeniki osebnih družb, družbeniki družb z omejeno odgovornostjo in ustanovitelji zavodov, če so družbeniki družb oziroma ustanovitelji zavodov poslovodne osebe, ki opravljajo poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic, vrhunski športniki in vrhunski šahisti, rejniki ter kmetje, če so za to pravico zavarovani, pod določenimi pogoji pa tudi brezposelne osebe, in sicer, če jim je bila pravica do denarnega nadomestila priznana še pred uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je začel veljati z dnem 31. 5. 2012.

Pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati

Na podlagi ugotovitve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela. Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega delovnega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter pri določenih zavarovancih v primerih iz 3. in 4. odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih in v primerih prostovoljnega darovanja krvi. Pravica do nadomestila plače v primerih iz 3. in 4. odstavka 137. Zakona o delovnih razmerjih in v primeru prostovoljnega darovanja krvi pripada samo zavarovancem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Zavarovancu, ki mu je med trajanjem zadržanosti od dela prenehalo delovno razmerje, pripada nadomestilo plače še za največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja.
Če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada zavarovancu nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja in sicer dokler ni spet zmožen za delo.

V primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, poklicne bolezni ali poškodbe pri delu pa imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od 31. delovnega dne zadržanosti od dela. Od prvega do tridesetega dne zadržanosti od dela pa izplačuje nadomestilo v tem primeru delodajalec v svoje breme.

Zavarovancu, ki mu je med trajanjem zadržanosti od dela prenehalo delovno razmerje, pripada nadomestilo plače še za največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja.

Če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada zavarovancu nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja in sicer dokler ni spet zmožen za delo.

Pravica do nadomestila zaradi nege otroka pripada enemu od staršev oziroma rejniku in skrbniku, kadar otroka dejansko neguje in varuje, oziroma zakoncu ali zunajzakonskemu partnerju, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja. To pravico lahko upravičenec uveljavlja do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oziroma dokler traja roditeljska pravica. Pravica do nadomestila zaradi nege ožjega družinskega člana traja v posameznem primeru največ do sedem delovnih dni, za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 15 delovnih dni.

Kadar to terja zdravstveno stanje ožjega družinskega člana, lahko pristojni imenovani zdravnik izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila, vendar največ do 30 delovnih dni za nego otrok do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka oziroma do 14 delovnih dni za nego drugih ožjih družinskih članov. Imenovani zdravnik lahko izjemoma podaljša trajanje pravice do nadomestila osebnega dohodka za nego otroka, in sicer v primerih, ko je taka odsotnost potrebna zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka oziroma v drugih izjemnih primerih. Taka odsotnost ne more biti daljša od 6 mesecev.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana - Pediatrične klinike imenovani zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila plače za nego otroka in sicer v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja.

Na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana - Pediatrične klinike lahko imenovani zdravnik podaljša trajanje pravice do nadomestila plače za nego otroka in sicer v primerih, ko je to potrebno zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja. Na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana - Pediatrična klinika lahko imenovani zdravnik odobri tudi pravico do nadomestila plače enemu od staršev, ko je tak otrok v bolnišnici. To pravico lahko uveljavlja eden od staršev do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti. Trajanje odsotnosti je odvisno od stanja bolezni in se glede na dinamiko poteka bolezni presoja individualno.

2.) Višina nadomestila plače

Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo, razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije.

Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.

Osnova se valorizira skladno z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 114/2006, 71/2008, ZUTPG), ki je pričel veljati 1.1.2007 in je razveljavil zadnji stavek prvega odstavka 31.člena ter peti in šesti odstavek 31.člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) ter na novo določil način usklajevanja osnove za nadomestilo plače.

Na podlagi Zakona o spremembi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS št. 71/2008) se od julija 2008 nadomestila plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja usklajujejo dvakrat letno, in sicer:

•   prvič v mesecu juliju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar - junij tekočega leta in
•   drugič v mesecu januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju julij - december preteklega leta.

Osnova za nadomestilo plače se usklajuje na tak način le v primeru, da ima zavarovanec osnovo za nadomestilo plače najmanj iz predpreteklega koledarskega leta glede na obdobje zadržanosti.

Količniki valorizacije osnove za nadomestilo plače med bolniškim staležemso dostopni preko naslednje povezave.

Odmerni odstotek

Dne 31.05.2012 je pričel veljati Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012, v nadaljevanju: ZUJF), ki v 6. členu spreminja odmerni odstotek za izračun nadomestila plače za prvih 90 koledarskih dni izplačila nadomestila plače, ki se izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Za prvih 90 koledarskih dni se zniža odmerni odstotek za 10 odstotnih točk pri vseh razlogih začasne zadržanosti od dela, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni in poškodbe pri delu, nege družinskega člana ter darovanja krvi.

Razlog zadržanosti od dela	Odstotek osnove do 90 koledarskih dni zadržanosti od dela	Odstotek osnove nad 90 koledarskih dni zadržanosti od dela
presaditev živega tkiva in organov v korist druge osebe posledic dajanja krvi izolacije, ki jo odredi zdravnik	90%	100%
poklicna bolezen poškodba pri delu	100%	100%
bolezen	80%	90%
poškodba izven dela spremstvo, ki ga odredi zdravnik	70%	80%
nega družinskega člana	80%	80%
darovanje krvi	100%	-

Znižanje odmernega odstotka velja tudi za vojaške invalide in civilne invalide vojne, pri katerih za prvih 90 dni nadomestilo znaša 90 % od osnove v vseh primerih, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, nege družinskega člana ter darovanja krvi, ko nadomestilo znaša 100 % od osnove.

Razlog zadržanosti od dela	Odstotek osnove do 90 koledarskih dni zadržanosti od dela	Odstotek osnove nad 90 koledarskih dni zadržanosti od dela
presaditev živega tkiva in organov v korist druge osebe posledic dajanja krvi izolacije, ki jo odredi zdravnik	90%	100%
poklicna bolezen poškodba pri delu	100%	100%
bolezen	90%	100%
poškodba izven dela spremstvo, ki ga odredi zdravnik	90%	100%
nega družinskega člana	100%	100%
darovanje krvi	100%	-

Tabela o razlogih za zadržanost od dela in odmernih odstotkih

Šifra razloga	Naziv razloga zadržanosti	Odstotek osnove do 90 koledarskih dni zadržanosti v breme ZZZS	Odstotek osnove nad 90 koledarskih dni zadržanosti v breme ZZZS
01	BOLEZEN	80	90
02	POŠKODBA IZVEN DELA	70	80
05	POŠKODBA PO TRETJI OSEBI IZVEN DELA	70	80
07	TRANSPLATACIJA	90	100
08	IZOLACIJA	90	100
09	SPREMSTVO	70	80
03	POKLICNA BOLEZEN	100	100
04	POŠKODBA PRI DELU	100	100
06	NEGA	80	80
10	USPOSABLJANJE ZA REHABILITACIJO OTROKA	80	80
11	POŠKODBA, NASTALA PRI AKTIVNOSTIH IZ 18.ČLENA ZAKONA	100	100
12	DAROVANJE KRVI	100	-

Znižanje odmernega odstotka, ki je določeno v 6. členu ZUJF, ne vpliva na odmerni odstotek za izračun nadomestila plače za zavarovance, ki so na dan uveljavitve ZUJF že upravičeni do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne glede na dejstvo, da se 90-dnevno obdobje prejemanja nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja še ni izteklo.

Podrobnejša pojasnila o spremembah odmernega odstotka in načinu izračuna nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja

Nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan.

3.) Postopek uveljavljanja pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela

A) Uveljavljanje refundacije nadomestila s strani delodajalcev
B) Neposredno izplačilo nadomestila plače delavcu
C) Uveljavljanje pravice do nadomestila samostojnih zavezancev
 

A) Uveljavljanje refundacije nadomestila s strani delodajalcev

Nadomestila plač izplačujejo zavarovancem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja njihovi delodajalci. Zavod povrne delodajalcem izplačana nadomestila po predložitvi zahtevka, kateremu morajo priložiti  pravilno in popolno izpolnjeno Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela in druge obračunske dokumente. Hrbtno stran potrdila pa lahko nadomesti računalniško izpisana specifikacija zahtevka, ki vključuje vse podatke, zahtevane na hrbtni strani potrdila, in je potrjena z žigom in podpisom odgovorne osebe pri delodajalcu.

V primeru, ko delodajalec zahteva refundacijo nadomestila za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri, je delodajalec zahtevi za refundacijo dolžan priložiti potrdilo na posebnem obrazcu, ki ga predpiše Zavod o tem, da je delavec daroval kri.

Natančna navodila za pripravo obračunov nadomestil plač se nahajajo v Pravilniku o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil.

Pravilnik vsebuje poleg povzetka zakonskih in podzakonskih določb tudi vse formule za izračun, v prilogi pa preglednico po razlogih zadržanosti, vzorec potrdila delodajalca za primer prostovoljnega darovanja krvi in vzorec zahtevka za refundacijo bruto nadomestil plače in morebitnih prispevkov od razlike do minimalne plače.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je pripravil tudi pripomoček za lažji izračun bruto nadomestila, za pripravo zahtevka za refundacijo ter pripomoček za izračun 91. koledarskega dne (od prvega delovnega dne po tem datumu se nadomestilo, ki se izplača v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, obračuna po višjem odstotku):

• dejanski izračun
• fiksni izračun
• izračun 91. koledarskega dne

Pri obračunu prispevkov v primeru zahteve za izplačilo nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela v breme zdravstvenega zavarovanja je potrebno upoštevati tudi spremembe zakonodaje s področja plačevanja prispevkov za primer brezposelnosti in prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer:
 

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela - ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13)

   ZUTD-A v 39. členu določa posebno ureditev plačevanja prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti. Določba 39. člena ZUTD-A vpliva na pogodbe o zaposlitvi, sklenjene po uveljavitvi zakona (po 12. 4. 2013) in določa:
   

   • oprostitev plačila prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti za dve leti, če delodajalec z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas,
   • obveznost plačila prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti v višini petkratnika zneska, določenega v zakonu, ki ureja prispevke za socialno varnost za ves čas trajanja zaposlitve za določen čas, če delodajalec z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas.

2. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12)

   155. člen - plačilo prispevka za zaposlene invalide

   V primeru plačila prispevka za zaposlene invalide (155. člen) se ohranja obstoječa ureditev.

   156. člen - delna oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce) 

   ZPIZ-2 v 156. členu določa delno oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce. Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev:
    

   • • v višini 30% za delavce, ki so dopolnili 60 let starosti in
     • v višini 50% za delavce, ki izpolnjujejo starostni pogoj za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po drugem odstavku 29. člena ZPIZ-2.
   • 
     Velja za vse, ki so pred 1.7.2013 izpolnili starostni pogoj in za tiste, ki bodo ta pogoj izpolnili po 1.7.2013 – vendar le za obračune plač in nadomestil plač za julij 2013.
     Olajšava (50%) bo za zavarovanca veljala, dokler bo zaposlen in vse do meseca, v katerem bo dopolnil 60 let. Potem bo zanj delodajalec lahko uveljavil 30% olajšavo.

     Navedeni oprostitvi za prispevek po ZPIZ - 2 se izključujeta, kar pomeni, da ni mogoče uveljavljati obeh hkrati. Določba 156. člena ZPIZ-2 se ne uporablja za invalidska podjetja, ki imajo celotne prispevke obračunane, vendar ne plačane, temveč odstopljene delodajalcu kot namenska sredstva. Navedena določba se tudi ne uporablja v primeru, ko ima delavec status invalida nad kvoto.

     157. člen - vračilo prispevkov delodajalcev za prvo zaposlitev

     Velja za :
     

     • delavce, ki niso dopolnili 26. let starosti in
     • matere, ki skrbijo za otroka do tretjega leta starosti, ko se prvič zaposlijo za nedoločen čas in ostanejo pri istem delodajalcu v zaposlitvi neprekinjeno najmanj dve leti, uveljavijo vračilo prispevkov delodajalca za prvo leto zaposlenosti v višini 50 %, drugo leto pa v višini 30 % prispevkov delodajalca.
     
     Delodajalec lahko uveljavi vračilo prispevkov - če za te zavarovance ni uveljavil vračila prispevkov oziroma enakovredne olajšave na podlagi drugih predpisov. Upravičenci do te olajšave so le delodajalci, torej mednje ne sodi ZZZS kot izplačevalec nadomestila in se tako ta člen ne nanaša na ZZZS. Delodajalci bodo dobili povrnjen le tisti del prispevka delodajalca, ki so ga izplačali v svoje breme. Ne morejo uveljavljati vračila dela prispevka, ki ga je delodajalec za čas „bolniškega staleža“ delavca izplačal v breme ZZZS.
     

3. Zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (ZIUPTDSV) ( Uradni list RS, št. 63/2013 z dne 26. 7. 2013) 

    2. člen – oprostitev plačila prispevkov delodajalca za vsa obvezna socialna zavarovanja

   Zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (Uradni list RS, št. 63/13) v 2. členu določa pogoje, pod katerimi je delodajalec za prvih 24 mesecev zaposlitve o oproščen plačila prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti, in sicer v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z brezposelno osebo, mlajšo od 30 let, ki je najmanj tri mesece pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prijavljena v evidenci brezposelnih oseb.  Določba 2. člena tega zakona se uporablja od 1. novembra 2013 do 31. decembra 2014.

   Oprostitev plačila prispevkov delodajalcev ko gre za delavce, ki opravljajo dopolnilno delo po 147. členu ZDR-1 (podlaga zavarovanja 036):

   -     ZPIZ – 2 delna oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce (156. člen ZPIZ-2)

   Delna oprostitev plačila prispevkov za starejše delavce iz 156. člena ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12), ki opravljajo dopolnilno delo, ni možna, saj se navedena oprostitev plačila prispevkov delodajalcev lahko uveljavlja le za delavce v delovnem razmerju (do polnega delovnega časa). Iz 156. člena ZPIZ-2 je torej izvzeto dopolnilno delo nad polnim delovnim časom, ki je opredeljeno v ZDR-1, saj ne sledi namenu zakonske določbe o oprostitvi plačila dela prispevkov tistim zavarovancem, ki se vključujejo v zavarovanje in so torej namenjene vzpodbujanju zaposlovanja brezposelnih oseb.

   -     ZUTD-A – delna oprostitev plačila prispevkov v primeru sklenitve pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas

   Oprostitev plačila prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s prvim odstavkom 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 21/13) je namenjena odpravi segmentacije na trgu dela in spodbujanju zaposlovanja za nedoločen čas, pri čemer pogoj za uveljavitev navedene olajšave predstavlja zgolj sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas (z že zaposlenim delavcem, brezposelno osebo itd.). V primeru, če bi delodajalec z delavcem, ki je že zaposlen za polni delovni čas pri drugem delodajalcu, sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega na podlagi 147. člena ZDR-1 za nedoločen čas, bi bil po navedeni pravni podlagi upravičen tudi do te olajšave.

   -     ZIUPTDSV - oprostitev plačila prispevkov v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z brezposelno osebo, mlajšo od 30 let

   Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za vsa obvezna socialna zavarovanja v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva (Uradni list RS, št. 63/13) namenjena spodbujanju zaposlovanja brezposelnih oseb, mlajših od 30 let, za nedoločen čas. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi po 147. členu ZDR-1 za nedoločen čas delodajalec do takšne olajšave ne bi mogel biti upravičen, saj je eden izmed pogojev po ZIUPTDSV pogoj, da delodajalec zaposli brezposelno osebo, mlajšo od 30 let (v tem primeru pa bi bila realizirana dopolnilna zaposlitev osebe, ki nima statusa brezposelne osebe).

Več o obračunu prispevkov najdete na spletni strani DURS.

Roki za nakazilo oziroma izplačilo nadomestila plače so določeni v Organizacijskem navodilu o načinu dela na področju nadomestil plač, in sicer:

• • upravičencem, ki vlagajo individualne zahtevke, mora biti nadomestilo plače izplačano v 15 dneh od prejema popolnega zahtevka;
  • nakazila na podlagi zahtevkov za refundacije, ki jih vlagajo pravne osebe, samostojni zavezanci in fizične osebe, morajo biti izvedena v 30 dneh od dne prejema popolnega zahtevka.

B. Neposredno izplačilo nadomestila plače delavcu

Zavod izplača zapadlo neizplačano nadomestilo plače neposredno delavcu v skladu z desetim odstavkom 137. člena in četrtim odstavkom 230. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list, RS, št. 21/2013), in sicer za čas odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plčae v breme zdravstvenega zavarovanja po 12. 7. 2013.

Vlagatelj zahteve 

Zahtevo za neposredno izplačilo nadomestila plače delavcu (v nadaljevanju: zahteva) primarno vloži delodajalec, če le-ta tega ne stori pa lahko zahtevo vloži tudi delavec. Zahtevo je potrebno vložiti za vsak mesec posebej. 
Delodajalec lahko vloži zahtevo le v primeru, če za mesec, na katerega se nanaša zahteva, vsem pri njem zaposlenim delavcem ni izplačal plač in nadomestil plač, in če tudi delavcu ni izplačal nadomestila, ki je predmet zahteve.
Delodajalec lahko z eno zahtevo zahteva neposredno izplačilo nadomestila za več pri njem zaposlenih delavcev, in sicer za vsak koledarski mesec zadržanosti od dela posebej.
Če je zavarovanec zaposlen pri več delodajalcih, mora vsak delodajalec sam zahtevati neposredno izplačilo.

Rok za vložitev zahteve

Delodajalec mora vložiti zahtevo v osmih dneh po preteku meseca, v katerem je nadomestilo plače zapadlo v plačilo.
Delavec lahko vloži zahtevo, če ga delodajalec do 8. v mesecu po preteku meseca, v katerem je nadomestilo zapadlo v plačilo, ni obvestil, da je sam vložil zahtevo na ZZZS.

Zahtevi je potrebno priložiti:
 

• izjavo delodajalca, da vsem pri njem zaposlenim delavcem ni izplačal plač in nadomestil plač v zakonsko določenem oziroma pogodbeno dogovorjenem roku in da tudi delavcu ni izplačal nadomestila, ki je predmet zahteve. Skrajni rok za izplačilo plač in nadomestil plač, torej datum zapadlosti, je najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec. Izjava mora biti datirana po tem datumu in je lahko skupna za vse delavce;
• pravilno in popolno izpolnjeno Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela (obr. BOL, v nadaljevanju Potrdilo) – original. Podatke s hrbtne strani Potrdila lahko nadomesti računalniška specifikacija. Iz obeh dokumentov morajo biti razvidni podatki za izračun osnove in posledično za obračun nadomestila in morajo biti priloženi za vsakega delavca in za vsak koledarski mesec njegove začasne zadržanosti od dela posebej;
• podatke o transakcijskem računu delavca;
• morebitno drugo dokumentacijo (npr. podatki iz informativnega izračuna dohodnine oziroma odločba o odmeri dohodnine, plačilna lista, izjavo o uveljavljanju olajšav pri izračunu dohodnine za vzdrževane družinske člane…).

Če zahtevo vloži delavec, izjava delodajalca ni obvezna priloga njegove zahteve. Če delavec ne predloži izjave, ZZZS pozove delodajalca za njeno predložitev. Če tudi delodajalec ne predloži izjave, ZZZS preverja podatke o neizplačilu plač in nadomestil plač s katerimikoli dokazili, ki bi to dejstvo dokazovala (npr.: iz podatkov DURS, izjav zaposlenih delavcev, sredstev javnega obveščanja, itd.).

ZZZS je pripravil tudi pripomočke za vložitev zahteve, skupaj s potrebnimi prilogami (obračun nadomestila), in sicer za:

• delodajalca
• delavca

ZZZS izplača nadomestila plače delavcu:

• če je izkazano, da delodajalec vsem pri njem zaposlenim delavcem ni izplačal plač in nadomestil plače;
• če nadomestilo delavcu ni bilo izplačano ali mu ni bilo izplačano v celoti.

V primeru delnega izplačilo nadomestila je delavec upravičen do izplačila razlike med nadomestilom, do katerega bi bil upravičen, in nadomestilom, ki mu je bilo že izplačano.

Če delodajalec ne predloži obračuna nadomestila in ni mogoče pridobiti podatkov, potrebnih za obračun nadomestila, ZZZS izplača nadomestilo v znesku najnižjega nadomestila po šestem odstavku 31. člena zakona, torej zneska zajamčene plače. Če pa se kasneje izve za nova dejstva, ki vplivajo na spremembo višine obračunanega in priznanega nadomestila plače, se delavcu izplača razlika med prvotno priznanim in novo izračunanim nadomestilom plače.

Na podlagi vseh listin in drugih potrebnih podatkov, na podlagi katerih je mogoče obračunati nadomestilo plače, ZZZS opravi obračun nadomestila, ki ga izplača v roku 15 dni od prejema popolne dokumentacije, o čemer obvesti delodajalca in delavca. ZZZS delavcu izplača nadomestilo plače, zmanjšano za davke in prispevke, ki jih ZZZS plača ob njihovem izplačilu na ustrezne podračune DURS. ZZZS lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih, kot morebitne sodne prepovedi po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju.
ZZZS ne poravna morebitnih kreditov, premij za dopolnilno zavarovanje in podobnih administrativnih prepovedi, saj za to ni pravne podlage.
V primeru, ko bo ZZZS namesto delodajalca izplačal nadomestilo neposredno delavcu, delodajalec za to izplačilo ni dolžan predložiti REK obrazca, saj je REK obrazec dolžan predložiti ZZZS.

ZZZS bo izplačal nadomestilo plače neposredno delavcu tudi v primerih, ko bo vložena zahteva za neposredno izplačilo nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela s pravico do nadomestila plače v breme ZZZS pred 12.7.2013, če nadomestilo plače ni bilo delavcu izplačano zaradi objektivnih razlogov na strani delodajalca (npr. delodajalec ne obstaja več ali če delodajalec nadomestila ni izplačal, ker ima blokiran račun). Terjatev iz tega naslova zastara v 3-letih od dne, ko bi moralo biti nadomestilo plače delavcu izplačano s strani njegovega delodajalca.

 

C) Uveljavljanje pravice do nadomestila samostojnih zavezancev

Pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja z individualnim zahtevkom uveljavljajo:
 

• zavarovanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost;
• družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe;
• družbeniki zasebnih družb in zavodov, če niso zavarovani na drugi podlagi;
• vrhunski športniki in šahisti;
• kmetje, če so za to pravico zavarovani.

Nadomestila v času začasne zadržanosti od dela se sicer lahko izplačujejo brez pisnih zahtevkov ali vlog, vendar je ZZZS pripravil vzorec vloge za izplačilo nadomestila, ki je samostojnim zavezancem v pomoč pri uveljavljanju izplačila nadomestila in njena izpolnitev ni obvezna.

Vloga za nadomestilo

Samostojni zavezanci nadomestilo v času začasne zadržanosti od dela uresničujejo z listinami, na podlagi katerih je možno obračunati in izplačati nadomestilo. Za izplačilo nadomestila je potrebno posredovati:
 

• pravilno in popolno izpolnjeno prvo in hrbtno stran Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (obr. BOL),
• podatek o številki osebnega računa in nazivu banke,
• izjavo o uveljavljanju olajšav pri izračunu dohodnine za vzdrževane družinske člane.

Postopek uveljavljanja pravice do nadomestila samostojnega zavezanca se prične pri izbranem osebnem zdravniku, ki mu izda obr. BOL in katerega izbrani osebni zdravnik izpolni na prvi strani.
Hrbtno stran obr. BOL, in sicer spodnji del obrazca, izpolni Davčna uprava Republike Slovenije (DURS).

V primeru, da je samostojni zavezanec v koledarskem letu pred letom, ko je bil zadržan od dela, v določenem obdobju prejemal plačo ali nadomestilo plače (npr. iz naslova delovnega razmerja, starševskega varstva, brezposelnosti…), je potrebno izpolniti tudi zgornji del na hrbtni strani obr. BOL. Podatke o teh izplačilih lahko zagotovi:

• prejšnji delodajalec ali izplačevalec nadomestila;
• DURS, če razpolaga s temi podatki ali
• jih predloži zavarovanec sam (npr. podatki iz informativnega izračuna dohodnine oziroma odločba o odmeri dohodnine).

DURS po izpolnitvi podatkov na hrbtni stran BOL celotno dokumentacijo posreduje na ZZZS, lahko pa to stori tudi samostojni zavezanec sam, če se tako dogovori z DURS.

Na podlagi vseh listin in drugih potrebnih podatkov, na podlagi katerih je mogoče obračunati nadomestilo, ZZZS opravi obračun nadomestila, ki ga samostojnemu zavezancu izplača v roku 15 dni od prejema popolne dokumentacije.

ZZZS izplača nadomestilo, zmanjšano za davke in prispevke, ki pa jih ZZZS ob izplačilu nadomestila plača na ustrezne podračune DURS.

Opozoriti je potrebno, da samostojni zavezanci niso v delovnem razmerju, zato niso upravičeni do nadomestila v primeru darovanja krvi (2. odst. 169. člen Zakona o delovnih razmerjih). Nadalje za samostojne zavezance ne veljata določbi 3. in 4. odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (recidiv in izplačilo nadomestila za krajše odsotnosti v lastno breme za največ 120 delovnih dni v koledarskem letu). Samozaposleni tudi niso upravičeni do nadomestila za začasno zadržanost od dela po prenehanju statusa samostojnega zavezanca (2. in 3. odstavek 34. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Za samostojne zavezance velja določba 78. a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po kateri se samostojnim zavezancem ter njihovim družinskim članom (razen otrokom) v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačevanja prispevkov, med drugim zadrži tudi njihove pravice do nadomestila plače, ki se izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Samostojni zavezanec lahko uveljavi pravico do nadomestila plače potem, ko poravna prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Obveščanje upravičencev

Zavod posreduje obvestilo o izplačilu nadomestila vsem vlagateljem individualnih zahtevkov. Vlagateljem zahtevkov za refundacijo nadomestila plače pa se obvestila posredujejo le, če znesek priznane refundacije ni enak znesku, ki je naveden na zahtevku za refundacijo.

Pravna podlaga  

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

• Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja
• Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02, 79/06-ZZZPB-F, 46/07 Odl. US: U-I-45/07, 103/07, 45/08-ZArbit)
• Navodilo o uresničevanju pravice zavarovancev do začasne zadržanosti od dela in do nadomestila plače
• Pravilnik o obračunu bruto nadomestil plač med začasno zadržanostjo od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in o načinu vlaganja zahtevkov delodajalcev za povračilo izplačanih nadomestil (Ur. l. RS, št. 130/04, 121/05, 129/06, 134/06 in 8/07 )
• Zakono o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 114/06, 59/07-ZŠtip (63/07 popr.), 10/08-ZVarDod, 71/08)

Vloga in priloge

• Ustrezno izpolnjeno Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela
• V primeru darovanja krvi: predpisani obrazec, ki potrjuje, da je zavarovanec daroval kri.

Upravna taksa

Takse prosto.

Podatki o dostopnosti služb ZZZS

Območne enote in izpostave ZZZS
 

Dodatne informacije in publikacije

• Pogosta vprašanja in odgovori
• Tematska zloženka

Vir: ZZZS

Ključne besede: bolniška odsotnost nadometilo plače iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja poškodba bolezen darovanje krvi ZZZS

Objavite na Facebooku RSS rubrike Plače in delovna razmerja! Pridružite se! Naročilo Zlatega kompleta

Zadnji članki iz rubrike: 24.5.2023 16:18:01: Podatki za obračun plač za maj 2023 19.5.2023 14:14:35: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-D) 18.5.2023 12:14:45: Pričetek veljavnosti Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1) 16.5.2023 16:50:02: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A) 16.5.2023 15:21:39: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

Najnovejši članki: 2.6.2023 15:57:21: Finančna uprava izdala drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2022 2.6.2023 15:33:23: Nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji morajo prijaviti letni dohodek 2.6.2023 10:18:36: Podpisan protokol o spremembah konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in Švico 1.6.2023 10:36:04: Objavljeni informaciji o poslovanju družb in podjetnikov v letu 2022 30.5.2023 17:07:02: Koledar poročanja - junij 2023