Telefonskih klicev se ne sme snemati zgolj zaradi zagotavljanja višje kakovosti storitev.

»Vaš klic se snema zaradi višje kakovosti storitev.« Se sliši znano? Je res smiselno in dopustno snemati klice, čeprav kličemo le za splošne informacije? Kaj pa če opravimo nakup prek telefona ali pa kličemo na številko za pomoč v težavah?

Splošno snemanje telefonskih klicev je postala zelo razširjena praksa, moramo pa se zavedati, da predstavlja poseg v pravico do varstva osebnih podatkov klicatelja in poseg v pravico do zaupnosti komunikacij, zato mora biti izvedeno ob upoštevanju ustave in zakonov.

Dopustnost snemanja telefonskih klicev natančno ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1, 147. člen), in sicer se lahko snemajo klici zaradi zagotovitve dokaza o poslu ali na podlagi ustreznih zakonskih določb. Snemajo se lahko tudi klici npr. na področju obveščevalnih in varnostnih nalog, nalog policije, obrambe in reševanja, ni pa dopustno snemati klicev za splošne informacije, klicev, kjer ne pride do (spremembe) posla, kakor tudi neselektivno vnaprejšnje snemanje vseh klicev.

Klicatelji morajo biti pred snemanjem obveščeni o samem dejstvu snemanju, njegovem namenu in trajanju hrambe posnetka, npr. z avtomatskim odzivnikom.

Informacijski pooblaščenec in Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije ugotavljata, da se mnogi ponudniki ne držijo določb ZEKom-1, ki urejajo snemanje klicev. Namen skupnih smernic je tako pojasniti pravne podlage za dopustnost snemanja telefonskih klicev ter podati priporočila v konkretnih primerih uporabe, v drugi polovici leta pa bo glede snemanja telefonskih klicev okrepljen inšpekcijski nadzor.

Smernice so na voljo na povezavi:
https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_snemanju_telefonskih_klicev.pdf

Vir: Informacijski pooblaščenec