Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 3.2.2015 9:03:49

Predlog Akcijskega načrta za uvedbo davčnih blagajn - 30. 1. 2015

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Predlog Akcijskega načrta za uvedbo davčnih blagajn  - 30. 1. 2015

Akcijski načrt za uvedbo davčnih blagajn v Republiki Sloveniji - Predlog


Obvezna uporaba davčnih blagajn za zavezance bi bila od 1. 1. 2016.

Predlagan sistem davčnih blagajn pri zasledovanju navedenih ciljev temelji na naslednjih osnovnih načelih:
1. Davčne blagajne predstavljajo dopolnilni ukrep nadzora nad poslovanjem dejavnosti z gotovino;
2. Davčne blagajne se uvedejo načeloma za vse davčne zavezance, ki poslujejo v dejavnosti z gotovino in so dolžni izdajati račune. Izjeme se določijo le v posebej upravičenih primerih;
3. Davčne blagajne naj standardizirajo način evidentiranja računov ob prodaji za gotovino;
4. Stroški uvedbe davčnih blagajn pri davčnih zavezancih in finančni upravi naj bodo sorazmerni s pričakovanimi učinki; sistem delovanja davčnih blagajn naj bo enostaven in naj povzroči minimalna dodatna administrativna bremena.
5. Uvede se odprt sistem, ki ne zahteva certificiranja opreme, omogoča pa takojšnjo verifikacijo izdanih računov.


PREDLOG REŠITVE GLEDE UVEDBE DAVČNIH BLAGAJN

Do sedaj dosežene rezultate na področju preprečevanja sive ekonomije je možno še izboljšati. Zato se predlaga nadgradnjo sistema “virtualnih davčnih blagajn”, in sicer s povezavo blagajn zavezancev z informacijskim sistemom FURS, ki bo omogočala izmenjavo podatkov v realnem času.

Povezava blagajn z informacijskim sistemom FURS za izmenjavo podatkov v realnem času bi se izvedla prek interneta. Trenutno so podatki o izdanih računih shranjeni na blagajni pri zavezancu, po novem pa se podatki o računu pred izdajo pošljejo na FURS (»on-line« sistem). Blagajna generira elektronsko podpisano XML datoteko s podatki o izdanem računu in jo pošlje na FURS. Informacijski sistem FURS preveri poslane podatke in pošlje blagajni posebno enkratno identifikacijsko številko računa, ki se izpiše na računu. Postopek traja manj kot 2 sekundi. S takšnim postopkom FURS pred izdajo verificira izdani račun.

Enkratna identifikacijska številka računa, ki je izpisana na računu dokazuje, da je račun ustrezno evidentiran na FURS. Račun, izdan z uporabo elektronske naprave, ki ni opremljen s to številko, ni veljaven račun.

Veljavnost izdanega računa lahko na podlagi izpisane enkratne identifikacijske številke računa kupci in zavezanci preverijo na spletnih straneh FURS, s pošiljanjem SMS sporočil ali z uporabo mobilnih aplikacij.

Zavezanci bi na FURS pošiljali dva tipa podatkov (sporočil):
- podatke o poslovnih prostorih, kjer se izdajajo računi (podatke o poslovnem prostoru je potrebno na FURS posredovati enkrat in sicer pred prvim pošiljanjem računa, ki se nanaša na poslovni prostor) in
- podatke o vsebini izdanega računa (pred izdajo vsakega računa).

Razlog za sporočanje podatkov o poslovnih prostorih zavezancev je, da je FURS seznanjen kje oz. v katerih poslovnih prostorih zavezanec izdaja račune pri gotovinskem poslovanju. Oznaka poslovnega prostora je sestavni del številke računa. Na podlagi tega podatka FURS v primeru morebitnega nadzora ugotovi, kje je bil izdan račun. Poleg tega se s tem zagotovi, da zavezanec uporablja le davčne blagajne in da se zagotovi učinkovit nadzor nad imetniki blagajn v primeru, ko se na podlagi prejetih podatkov vzpostavi sum o pravilnem poslovanju. S sporočanjem podatkov o vsebini izdanih računov pa se zagotavlja nespremenljivost podatkov na računu.

Zaradi izvajanja postopka verifikacije računov bi se predpisali dodatni podatki na računu:
- Čas izdaje računa (ure in minute);
- Oznaka osebe, ki je izdala račun;
- Oznaka načina plačila;
- Enkratna identifikacijska številka računa, ki jo generira informacijski sistem FURS;
- Zaščitna številka izdajatelja računa (ob izdaji računa jo generira blagajna zavezanca, s privatnim ključem zavezanca na osnovi podatkov na izdanem računu).

FURS bi z uvedbo opisanega sistema hranil podatke o izdanih računih in pridobil možnost analitične obdelave podatkov o dejansko ustvarjenem prometu zavezancev pri gotovinskem poslovanju, primerjave teh podatkov z davčnimi obračuni, ugotavljanja zmanjšanja / povečanja prometa, stornacije, primerjave podatkov s podatki o prilivih na transakcijske račune pri ponudnikih plačilnih storitev, odkrivanja kršitev na področju delovno pravne zakonodaje, delovnega časa, idr. Na tej podlagi bi FURS lahko vršil ciljni nadzor in načrtoval nadaljnje ukrepe.

V primeru nezmožnosti povezave blagajne zavezanca s centralnim informacijskim sistemom FURS (izpad internetne povezave, izpad centralnega informacijskega sistema FURS) izda blagajna račun brez povezovanja na FURS. Račun v tem primeru ne vsebuje enkratne identifikacijske številke ampak le zaščitno številko izdajatelja računa. Pri tem mora FURS z izvajanjem ustreznega in učinkovitega nadzora zagotoviti, da ne bo prišlo do navideznih izpadov informacijskih sistemov z namenom neizdajanja ali spreminjanja računov. S tem ciljem bo FURS preverjal zavezance, ki ne bodo izdajali računov z enkratno identifikacijsko številko in zavezance z velikim številom naknadno verificiranih računov.

Zavezanci bodo imeli v izjemnih primerih, ko uporaba blagajn ni mogoča (okvara, izpad električne energije), možnost izdajanja računov z uporabo vezane knjige računov. Izdane račune iz vezane knjige računov bo zavezanec naknadno verificiral na FURS.


Prednosti in slabosti predlagane rešitve

Prednosti predlagane rešitve:
- Zaradi pošiljanja računov na FURS v realnem času je možnost za naknadno prirejanje računov zmanjšana na minimum;
- Odprt sistem: Zavezanec lahko uporablja katerokoli elektronsko napravo za izdajo računa - navaden osebni računalnik, tablični računalnik ali pametni telefon;
- Menjava obstoječih blagajn, razen v redkih primerih, ni potrebna (v blagajniški program se doda le program za izmenjavo podatkov s FURS – nekateri slovenski proizvajalci imajo v svojih blagajniških programih že implementirano možnost izmenjave podatkov, ki jo morajo le še aktivirati);
- Certificiranje programske in strojne opreme ni potrebno;
- Povezava prek interneta je cenovno ugodna;
- Ustreznost izdaje računa lahko preverjajo vsi občani (s pomoči enkratne identifikacijske številke preko interneta ali na drug način preverijo, če so bili podatki o računu poslani na FURS);
- FURS razpolaga s podatki o izdanih gotovinskih računih;
- Ker se podatki o izdanih računih nahajajo na FURS, lahko inšpektorji izvajajo davčne nadzore tudi brez obiska zavezanca;
- FURS lahko bolj natančno napoveduje davčne prilive;
- Prejeti podatki o izdanih računih omogočajo izdelavo analiz tveganja ter identifikacijo rizičnih zavezancev;
- Dodaten razvoj domačega IT trga;
- Dvig stopnje razvitosti e-poslovanja v državi;
- Povečanje zavesti občanov za plačevanje davkov.

Slabost predlagane rešitve:
- Potreben je stalen dostop do interneta (stroški za zavezanca, pokritost območja države z internetom)
- Nedelovanje sistema v primeru prekinjene internetne povezave; treba je predvideti začasne rešitve za tovrstne primere in način nadzora nad lažnimi prekinitvami;
- Povečano tveganje za neizdajo računov,

Stroški uvedbe za zavezance

Po oceni FURS je v Sloveniji okoli 80.000 davčnih zavezancev, ki bodo potrebovali davčne blagajne. Strošek njihove vključitve v davčne blagajne pa bo različen, in sicer od 0 do okoli 300 EUR.

V nadaljevanju so prikazani pričakovani stroški za vstop v sistem davčnih blagajn po različnih skupinah zavezancev:

1. Zavezanci, ki pri izdaji računov že uporabljajo računalniške registrske blagajne: V to skupino spadajo vsi zavezanci, ki trenutno pri izdaji računov že uporabljajo osebne računalnike, POS blagajne, tablične računalnike, prenosne računalnike ali pametne telefone z možnostjo dostopa do interneta (tako veliki trgovski centri kot tudi male poslovne enote z eno računalniško registrsko blagajno). Ti zavezanci morajo obstoječe programe za blagajniško poslovanje nadgraditi s funkcionalnostjo izmenjave podatkov s FURS. Zavezanci imajo za vzdrževanje blagajniških programov praviloma podpisane vzdrževalne pogodbe s proizvajalci programske opreme. Ker vzdrževalne pogodbe vključujejo tudi dopolnitve programa zaradi prilagoditve le-tega zakonskim spremembam, dopolnitev blagajniškega programa ne povzroča dodatnih stroškov. Tem zavezancem tudi ni potrebno zamenjati obstoječih elektronskih naprav, zato tudi v tem delu nimajo stroškov.

2. Zavezanci, ki pri izdaji računov še ne uporabljajo računalniških registrskih blagajn: Zavezanci morajo nabaviti osebni računalnik, tablični računalnik ali osebni računalnik z možnostjo dostopa do interneta ter program za blagajniško poslovanje. V sistem bodo lahko vstopili s stroškom približno 200-300 EUR oziroma mesečnim zakupom paketa v višini približno 20 EUR (paket vključuje elektronsko napravo s tiskalnikom, blagajniški program in dostop do interneta).

3. Zavezanci, ki pri izdaji računov trenutno uporabljajo elektronske registrske blagajne ali stare osebne računalnike, ki nimajo možnosti dostopa do interneta: Zavezanci bodo morali elektronske registrske blagajne zamenjati z računalniškimi registrskimi blagajnami. Strošek za vstop v sistem znaša enako kot za zavezance pod točko 2.

V vseh zgoraj navedenih primerih si morajo zavezanci zagotoviti tudi dostop do interneta (od 3 € na mesec).

V skladu z davčnimi predpisi se stroški nakupa davčnih blagajn, ureditve dostopa do interneta itd. priznavajo kot davčno priznani odhodki, ki znižujejo davčno osnovo. Pri nakupu računalniške opreme lahko zavezanec v letu nakupa uveljavi amortizacijsko stopnjo 50 %. Poleg tega zavezanci lahko v skladu z že veljavno zakonodajo uveljavljajo davčno olajšavo za investicijo v davčne blagajne. V skladu s 55.a členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove. Na podlagi 66.a člena Zakona o dohodnini lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu vlaganja.

Stroški uvedbe za finančno upravo

Skupna predvidena ocena stroškov uvedbe predlaganega sistema davčnih blagajn znaša za finančno upravo okoli 2 mio EUR. Ocena stroškov finančne uprave je pripravljena na podlagi izhodišč, da je ob uvedbi davčnih blagajn potrebno zagotoviti izgradnjo informacijskega sistema FURS za verifikacijo in hranjenje podatkov o poslovnih prostorih in izdanih računih zavezancev za davek ter analitični sistem za potrebe ugotavljanja odstopanj med podatki o izdanih računih in evidenc FURS ali drugih analiz na podatkih blagajniških transakcij (zmanjšanja / povečanja prometa, stornacije, primerjava podatkov z davčnimi obračuni, primerjava podatkov s na TRR pri bankah in drugih ponudnikih plačilnih storitev,…).

Sredstva za izgradnjo sistema bodo zagotovljena v proračunu FURS.

Potrebno je poudariti, da bodo davčne blagajne hkrati pomenile tudi prihranek zaradi prihranka stroškov inšpekcijskega nadzora pri FURS in pri davčnem zavezancu oziroma bo mogoče kadrovske vire usmeriti na druga tvegana področja.


ZAKONODAJNI VIDIK PREDLAGANE UVEDBE DAVČNIH BLAGAJN

Za implementacijo davčnih blagajn v slovenski pravni red je potrebno pripraviti nov Zakon o davčnih blagajnah in nov Pravilnik o davčnih blagajnah, v katerem bi bile določene tudi tehnične specifikacije (postopek izmenjave podatkov med blagajno zavezanca in centralnim informacijskim sistemom FURS, način izračuna zaščitne številke izdajatelja računa, protokoli in varnostni mehanizmi).


7. IZHODIŠČA GLEDE ZAVEZANCEV ZA UPORABO DAVČNIH BLAGAJN

Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in za katere velja obveznost izdaje računa v skladu s predpisi o obdavčenju.

Zavezanci bodo smeli uporabljati le davčne blagajne, ki bodo izpolnjevale zahteve po Zakonu o davčnih blagajnah. Računi o vsaki realizirani prodaji blaga ali storitev za gotovino bodo morali biti posredovani na FURS in tam verificirani. Zavezanec bo moral ob vsaki prodaji blaga ali storitve za plačilo v gotovini izdati račun prek davčne blagajne in ga izročiti kupcu.

Izjeme se bodo v osnovi določile za zavezance, ki nimajo možnosti dostopa do interneta. Izjeme bodo določene taksativno in restriktivno z namenom, da se zagotovi harmoniziran način izvajanja zakonodaje.

Ključne besede:
davčne blagajne

Zadnji članki iz rubrike:

14.11.2017 16:02:46:
Predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) - 4. 10. 2017

24.10.2017 15:57:53:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - 17. 10. 2017

28.9.2017 14:32:46:
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini - nujni postopek - 25. 9. 2017

27.7.2017 11:10:30:
Predlog Zakona o spremembah Zakona o davčnem potrjevanju računov - 21. 7. 2017

27.7.2017 11:09:32:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini - 21. 7. 2017

Najnovejši članki:

16.2.2018 15:39:47:
Število delovnih dni za leto 2020 (40-urni delovni teden)

16.2.2018 15:29:23:
Število delovnih dni za leto 2019 (40-urni delovni teden)

16.2.2018 12:44:41:
Trajno zaposlovanje mladih takoj po prijavi med brezposelne

15.2.2018 16:43:53:
Kako in do kdaj morajo zasebniki oddati letno poročilo in davčni obračun za leto 2017?

16.2.2018 15:47:25:
Valentinov popust

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT