Opravilna številka: sodba U 2354/2002
Datum: 26.01.2004

JEDRO: Iz predloženih upravnih spisov namreč ni razvidno oziroma iz njih ne izhaja, da je bila tožnica v pisnem sporočilu vročevalca iz tretjega odstavka 87. člena ZUP opozorjena na pravne posledice neprevzema poštne pošiljke v določenem 15 - dnevnem roku. Čeprav ZUP (drugače kot drugi procesni zakoni, npr. prej veljavna določba 4. člena ZDavP, 141. člen ZPP) v 87. členu navedenega opozorila izrecno ne predpisuje, je to po presoji sodišča, upoštevaje načelo varstva pravic strank iz 7. člena istega zakona pogoj za nastop pravnih posledic po določbi četrtega odstavka 87. člena ZUP.

ZADEVA:

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep Davčnega urada A, Izpostave B, št. z dne 23.7.2002, s katero je prvostopni organ kot prepozno zavrgel njeno pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine za leto 2000. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je bila (pri)tožnici odločba o odmeri dohodnine za leto 2000 vročena 18. 9. 2001 v skladu z določbo 3. odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, v nadaljevanju: ZUP). Petnajstdnevni pritožbeni rok po določbi 19. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 do 108/99, dalje ZDavP) je iztekel 3. 10. 2001. Ker je (pri)tožnica pritožbo vložila 3. 7. 2002, to je po poteku pritožbenega roka, jo je prvostopni organ v skladu z določbo 240. člena ZUP utemeljeno zavrgel kot prepozno. Ugovor (pri)tožnice, da sporočila vročevalca o prispelem pismu ni prejela, zavrača z utemeljitvijo, da poznejša poškodba ali uničenje takega sporočila ne vplivata na veljavnost vročitve, pritožbene ugovore zoper odločbo o odmeri dohodnine pa kot nerelevantne z utemeljitvijo, da se organ v primeru, ko pritožbo zavrže kot prepozno, ne spušča v presojo njene utemeljenosti.

Tožnica odločbo izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Vztraja pri ugovoru, da je pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine vložila pravočasno, saj je odločbo prejela na davčnem uradu šele 26.6.2002, kjer se je zglasila po obvestilu delodajalca o izdanem sklepu o prisilni izterjavi. Obvestila o vročitvi odločbe o odmeri dohodnine ni prejela, čeprav ga je pričakovala, saj je bila po vseh izračunih upravičena do vračila preveč plačane akontacije. Ker je pritožbo vložila pravočasno, bi jo organ moral kot tako tudi obravnavati. Tožena stranka v postopku ni ugotavljala, ali je bilo tožnici obvestilo v skladu z določbami, ki jih navaja v svoji odločbi tudi dejansko puščeno v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja ali na drugem primernem mestu. S tako odločitvijo je tožnica postavljena v brezizhoden položaj, saj o "nesprejetju" obvestila sama ne more podati nobenega dokaza, tožena stranka pa svojo odločitev gradi na domnevi, da je bila vročitev obvestila opravljena. Vztraja tudi pri pritožbenih ugovorih, s katerimi izpodbija pravilnost in zakonitost odločbe o odmeri dohodnine. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri sprejeti odločitvi in pri razlogih zanjo ter predlaga zavrnitev tožbe.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa svojo udeležbo v postopku priglasilo z vlogo št. ... z dne 27.1.2003.

Tožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja tožeča stranka.

OBRAZLOŽITEV:

Po določbi tretjega odstavka 87. člena ZUP poznejša poškodba ali uničenje sporočila iz te določbe ne vplivata na veljavnost vročitve. Tožnica zato z ugovori, da sporočila ni prejela, ne more uspeti. Dejstvo, da je bila o prispelem pismu obveščena, pa tožena stranka ugotavlja skladno s podatki upravnih spisov. V upravnih spisih se namreč nahaja vročilnica, na kateri vročevalec s svojim podpisom potrjuje, da je bila tožnica o prispelem pismu obveščena 18.9.2001. Navedeni datum je torej datum vročitve obvestila in ne datum vročitve odločbe o odmeri dohodnine, kot to v obrazložitvi svoje odločbe ugotavlja tožena stranka. Posledično temu pa ob pravilni uporabi 87. člena ZUP napačno ugotavlja datum 3. 10. 2001 kot dan izteka pritožbenega roka, ki je skladno z zakonom navedenega dne šele pričel teči. Vendar pa navedena nepravilnost, ob upoštevanju nesporno ugotovljenega dejstva, da je tožeča stranka pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine vložila 3. 7. 2002, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe ne more vplivati.

Pač pa po pregledu upravnih spisov sodišče ugotavlja, da le-ti ne dajejo zadostne dejanske podlage preizkus pravilnosti ugotovitve, da vročitev odločbe o odmeri dohodnine tožnici skladno z določbo četrtega odstavka 87. člena ZUP velja za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, v katerem bi tožnica spis morala prevzeti. Iz predloženih upravnih spisov namreč ni razvidno oziroma iz njih ne izhaja, da je bila tožnica v pisnem sporočilu vročevalca iz tretjega odstavka 87. člena ZUP opozorjena na pravne posledice neprevzema poštne pošiljke v določenem 15 - dnevnem roku. Čeprav ZUP (drugače kot drugi procesni zakoni, npr. prej veljavna določba 4. člena ZDavP, 141. člen ZPP) v 87. členu navedenega opozorila izrecno ne predpisuje, je to po presoji sodišča, upoštevaje načelo varstva pravic strank iz 7. člena istega zakona pogoj za nastop pravnih posledic po določbi četrtega odstavka 87. člena ZUP. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/00) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo potrebno pred ponovno odločitvijo o pritožbi dejansko stanje dopolniti še z ugotovitvijo, ali je bila tožnica opozorjena, da bo vročitev štela za opravljeno z iztekom 15 dnevnega roka za prevzem pošiljke, če te v navedenem roku ne bo prevzela.

Zadnja sprememba: 19.5.2008

VIR:http://www.sodnapraksa.si