Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 15.1.2015 15:55:45

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu

Uradni list RS, št. 93/2014 z dne 22. 12. 2014

Rubrika: Davkiprint Natisni

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu

1. člen

V Pravilniku o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Uradni list št. 37/08, 64/08, 62/09, 22/10, 109/10, 107/12 32/13, 85/13, 108/13 in 22/14) se v 1. členu doda drugi odstavek, ki se glasi:

»V skladu z drugim odstavkom 32. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 111/13; v nadaljnjem besedilu: ZMEPIZ-1) se s tem pravilnikom določa tudi vrsto, obliko in način predložitve podatkov, ki so potrebni za oblikovanje prijave podatkov o osnovah v matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter sprememb teh podatkov, in so jih delodajalci, ki so plačniki davka, dolžni za delavce v delovnem razmerju sporočiti v obračunu davčnega odtegljaja.«.

2. člen

V Prilogi 1 se v poglavju B. Prikaz individualnih podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev za vse vrste dohodkov – pojasnila v zvezi z vsebino predloženih podatkov, na koncu točke 1.1 Podatki, ki jih za posameznega davčnega zavezanca – prejemnika dohodka oziroma zavarovanca izplačevalci sporočajo ob vsakem izplačilu, za poljem B17 doda naslednje besedilo:

»PODATKI, POTREBNI ZA OBLIKOVANJE PRIJAVE O OSNOVAH TER SPREMEMB TEH PODATKOV ZA OSEBE V DELOVNEM RAZMERJU

V poljih od M01 do M10 se sporočajo podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in sprememb teh podatkov za obdobja od 1. januarja 2016 dalje. Dajalci podatkov so pravne in fizične osebe, ki imajo v skladu z določbami 32. člena ZMEPIZ-1 dolžnost sporočanja podatkov, potrebnih za oblikovanje prijave podatkov o osnovah, ter sprememb teh podatkov. Podatki se sporočajo za prejemnike dohodkov – zavarovance, ki so v zavarovanje vključeni kot delavci v delovnem razmerju (v nadaljevanju: zavarovanci).

V rubriko ure se podatki vpisujejo v celem številu, v rubriko znesek se podatki vpišejo v eurih z dvema decimalnima mestoma, brez zaokroževanja. Podatki se sporočajo ob vsakem izplačilu dohodka iz delovnega razmerja, od katerega so obračunani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

M01 Plača in nadomestila plače

Vpiše se število ur in znesek plače ter nadomestila plače, razen nadomestil plač po tretji alineji prvega odstavka 32. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 in 39/13 – v nadaljevanju ZPIZ-2), ki se vpisujejo v polje M02. Znesek plače in nadomestila plače se vpiše v seštevku zneska plače in zneska nadomestila.

V polje ure se vpiše seštevek naslednjih podatkov:

– ure rednega dela in

– ure, za katere je bilo obračunano in izplačano nadomestilo plače po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o urejanju trga dela v skladu z določbo prve alineje prvega odstavka 32. člena ZPIZ-2.

Nadomestila plače so npr. nadomestilo plače zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni, zaradi darovanja krvi, prav tako nadomestila plače za čakanje na domu v skladu s 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 – v nadaljevanju ZDR-1), in nadomestila za delojemalce, ki imajo po 97. členu ZDR-1 pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve.

Če se za posamezni mesec dohodki iz delovnega razmerja izplačujejo v več delih, mora biti skupni seštevek ur za obdobje, ne glede na število oddanih obrazcev REK-1 za to obdobje, dejansko število ur rednega dela, za katere je obračunana plača, in ur, za katere je obračunano nadomestilo za obdobje znotraj koledarskega leta, za katerega se sporočajo podatki.

Ob izplačilu akontacije plače se podatek o številu ur poroča le na obrazcu REK-1 za izplačano akontacijo plače. Na obrazcu REK-1, s katerim se poroča o izplačilu razlike plače in nadomestila plače (razlika med plačo in akontacijo plače), se v rubriko ure vpiše vrednost 0 (nič).

Če delodajalec plačo izplačuje v več delih in obračunava tako, da se ločeno obračuna plača za posamezna obdobja znotraj meseca (npr. obračun plače za obdobje od 1. do 15. v mesecu in obračun plače od 16. do zadnjega v mesecu), je treba na oddanem obrazcu REK-1 poročati o dejanskih urah, za katere je bil narejen obračun dela plače (npr. ure od 1. do 15. v mesecu). Skupni seštevek ur na oddanih obrazcih REK-1 za posamezni mesec mora odražati dejanske ure, za katere so bili obračunani plača in nadomestila plače za posamezni mesec.

V rubriko M01 se vpišejo tudi podatki o izplačilu božičnice in trinajste plače. Če je božičnica oziroma trinajsta plača obračunana skupaj z redno plačo, se v rubriko ure vpišejo ure, za katere je bila obračunana redna plača, če pa je božičnica oziroma 13. plača obračunana samostojno, se v rubriko ure vpiše vrednost 0 (nič).

O izrednih izplačilih plač za časovno obdobje, daljše od enega meseca, se lahko poroča na skupnem obrazcu REK-1 za to obdobje, ki pa ne sme presegati koledarskega leta.

V primeru poračuna plač se znesek obračunanega poračuna vpiše v rubriko M01, pri čemer se v rubriko ure vpiše vrednost 0, saj so bile ure sporočene že pri rednih obračunih plač.

V primeru izplačila plač po sodni odločbi za več let je treba obrazec REK-1 oddati ločeno po obdobjih posameznega koledarskega leta. Znesek obračunane plače znotraj posameznega koledarskega leta se vpiše v rubriko M01. V postavko ure se ure vpišejo na naslednji način:

– če gre za razliko plače zaradi izplačila premalo izplačane plače se v postavko ure vpiše vrednost 0 (ure so bile sporočene že ob rednem obračunu plače za sporno obdobje),

– če se za določeno obdobje prvič izplačuje plača, je treba v postavko ure vpisati seštevek ur rednega dela, za katere je bila obračunana plača, in ur, za katere je bilo izplačano nadomestilo, brez ur, ki se vpisujejo v rubriko M02.

Za invalide II. kategorije, ki imajo pravico do dela s krajšim delovnim časom po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98 – v nadaljevanju: ZPIZ-92), ki je veljal od 1. 4. 1992 do 31. 12. 1999 oziroma se je uporabljal do 31. 12. 2002, in za invalide II. oziroma III. kategorije, ki imajo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega po določbah ZPIZ-1, ki se je uporabljal od 1. 1. 2003 do 31. 12. 2012 oziroma po določbah ZPIZ-2, ki velja od 1. 1. 2013 dalje, je treba vpisati število ur, ki so jih zavarovanci dejansko prebili na delu s krajšim delovnim časom od polnega.

Za invalide II. kategorije invalidnosti, ki imajo pravico do dela s krajšim delovnim časom po ZPIZ-92, delodajalec v znesek plače ne všteje zneskov, ki jih izplača zavarovancu zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, pa mu jih povrne Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZPIZ). Pri invalidih se vpisujejo ure dejanskega dela in zneski dejansko izplačane plače brez upoštevanja izplačila nadomestil zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, ki jih delodajalcu povrne ZPIZ.

Za osebe, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji in so napotene na delo v tujino ter niso obvezno zavarovane po predpisih države, v katero so poslane, se vpiše znesek plače, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi opravljal enako delo v Republiki Sloveniji, po drugem odstavku 144. člena ZPIZ-2. Znesek plače, ki bi jo napoteni delavec prejel za enako delo v Republiki Sloveniji, je treba preračunati v ure rednega dela. Vpiše se tudi zneske vseh drugih prejemkov, od katerih so obračunani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

M02 Nadomestilo plače po tretji alineji prvega odstavka 32. člena ZPIZ-2

V skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 32. člena ZPIZ-2 se za izračun pokojninske osnove štejejo tudi nadomestila plače za čas zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, delovnih razmerjih, urejanju trga dela, starševskem varstvu in nadomestila za čas poklicne rehabilitacije po prvem in tretjem odstavku 80. člena ZPIZ-2.

V rubriko M02 se vpisujejo ure za čas prejemanja nadomestil, kot npr.:

– nadomestilo zaradi zadržanosti od dela do 30 dni,

– nadomestilo zaradi zadržanosti od dela od 31. dne dalje,

– nadomestilo zaradi nege ožjega družinskega člana,

– nadomestilo zaradi izolacije in spremstva, ki jo odredi zdravnik,

– nadomestilo, ki ga prejme delavec v primeru iz šestega odstavka 137. člena ZDR-1 (če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile).

Zavarovancem, ki prejemajo navedena nadomestila, se za čas prejemanja nadomestila za izračun pokojninske osnove upošteva plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila. Glede na navedeno se znesek nadomestila ne vpisuje. Vpišeta se število ur in leto osnove. Kot leto osnove se vpiše koledarsko leto pred začetkom prejemanja nadomestila v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZPIZ-2. Če zavarovanec v letu pred začetkom prejemanja nadomestila ni imel plače oziroma osnove za plačilo prispevkov ali nadomestila, je treba vpisati tekoče leto začetka prejemanja nadomestila.

Če je za zavarovanca v obdobju, za katerega se predlaga obrazec REK-1, treba upoštevati različni leti osnove, se pripadajoče ure in leto osnove vpišejo v posamezne vrstice (primer: če je zavarovanec bolniško odsoten z dela od novembra leta 2013 in se vrne v službo 10. februarja 2014, 20. februarja pa je ponovno bolniško odsoten iz drugega razloga, je treba v obračunu upoštevati dve različni leti osnove, in sicer pri obračunu za mesec januar in do 10. februarja se vpišejo ure nadomestila za to obdobje in leto osnove 2012, od 20. februarja dalje se v obrazcu REK-1 sporočijo ure nadomestila za to obdobje in leto osnove 2013).

V rubriko M02 se ne vpisujejo ure:

– za čas odsotnosti zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka, ko zavarovanec prejema porodniško nadomestilo in nadomestilo za nego in varstvo otroka,

– za čas odsotnosti zaradi očetovskega dopusta, ko zavarovanec prejema očetovsko nadomestilo,

– za čas odsotnosti zaradi posvojiteljskega dopusta, ko zavarovanec prejema posvojiteljsko nadomestilo,

– za obdobje, ko je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zavarovancem izplačal nadomestilo neposredno, po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o zdravstvenem zavarovanju.

V rubriko M02 se ne vpisujejo ure, ko so zavarovanci na poklicni rehabilitaciji po prvem in tretjem odstavku 80. člena ZPIZ-2 in so vključeni v obvezno zavarovanje s podlago zavarovanja 084 (osebe na prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji med delovnim razmerjem, ki se ne usposabljajo med delom). Prijave podatkov o osnovah za te zavarovance oblikuje ZPIZ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga.

M03 Plača – nadure

Vpiše se število ur opravljenega dela prek polnega delovnega časa in znesek plačila za opravljene ure. Podatki o nadurah se ne vključujejo v podatke iz rubrike M01.

Če se izplačilo za opravljeno delo prek polnega delovnega časa izplača v več delih, veljajo za poročanje enaka pravila, kakor za izpolnjevanje rubrike M01.

M04 Plača – dopolnilno delo (147. člen ZDR-1)

Vpiše se število ur dopolnilnega dela in znesek plačila za opravljene ure dopolnilnega dela po ZDR-1. Število ur dopolnilnega dela za posamezni teden v skladu z določbami ZDR-1 ne sme presegati 8 ur. Podatki o dopolnilnem delu se ne vključujejo v podatke iz rubrike M01.

Če se izplačilo za opravljeno dopolnilno delo izplača v več delih, veljajo za poročanje enaka pravila kakor za izpolnjevanje rubrike M01.

M05 Povračila stroškov v zvezi z delom in osnova za prispevke iz naslova drugih dohodkov

Vpiše se znesek dohodka, od katerega se obračunajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:

– bonitete, ki jih delojemalcem ali njihovim družinskim članom zagotavlja delodajalec,

– povračila stroškov v delu, ki presega znesek, določen z uredbo vlade (prevoz na delo, prehrana, stroški službene poti),

– premije za prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v delu, ki presega znesek, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja,

– jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi in enkratna solidarnostna pomoč v delu, ki presega znesek, določen z uredbo vlade,

– odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, razloga nesposobnosti, v delu, ki presega neobdavčeni znesek, v skladu z Zakonom o dohodnini,

– odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, v delu, ki presega neobdavčeni znesek, v skladu z Zakonom o dohodnini,

– druga izplačila delodajalca v zvezi s prenehanjem zaposlitve, nadomestila delodajalca zaradi pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe teh pogojev, prejemki zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve, dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, drugi dohodki iz delovnega razmerja,

– nadomestilo za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu (osnova za obračun prispevkov za socialno varnost je celotni dohodek),

– nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja (osnova za obračun prispevkov za socialno varnost je celotni dohodek),

– regres v delu, ki presega 70 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec.

Če se izplačilo povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov ter obračun bonitete opravi samostojno, brez hkratnega izplačila plače, se izpolni in predloži samostojen obrazec REK-1 in izpolni rubrika M05. Podatki iz rubrike M05 se ne vključujejo v podatke rubrike M01.

M06 Letni sklad ur

Vpiše se letni sklad ur zavarovanca, ki ustreza tedenskemu številu ur polnega delovnega časa delodajalca. Letni sklad ur se izračuna glede na dejansko število delovnih dni v letu, za katero oziroma znotraj katerega se oddaja obrazec REK-1. Pri polnem delovnem čas 40 ur na teden letni sklad ur zavarovanca ne sme biti manjši od 2080 ur. V primeru polnega delovnega časa 36 ur na teden letni sklad ur zavarovanca ne sme biti manjši od 1872 ur. Letni sklad ur se vedno vpiše v številu ur, ki ustreza celemu koledarskemu letu. Praviloma se letni sklad ur ne spreminja in bo delodajalec v vsak obrazec REK-1 za posameznega zavarovanca vedno vpisal enak letni sklad ur.

Letni sklad ur zavarovanca je treba vpisati v vsak obrazec REK-1, ki ga delodajalec oddaja za zavarovanca, ne glede na to, za katero vrsto dohodka se predlaga obrazec REK-1.

M07 Neplačana odsotnost

Vpiše se število ur neplačane odsotnosti in osnova, od katere so bili za to obdobje obračunani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

M08 Razlika do najnižje osnove za plačilo prispevkov

Če je izplačana plača nižja od najnižje osnove za plačilo prispevkov se vpiše osnova za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je razlika med izplačano plačo in najnižjo osnovo za plačilo prispevkov, po četrtem odstavku 144. člena ZPIZ-2.

M09 Zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem

V skladu s prvim odstavkom 398. člena ZPIZ-2 imajo zavarovanci, ki so na dan 1. januarja 2001 delali na delovnih mestih, na katerih se jim je štela zavarovalna doba s povečanjem in imeli najmanj 25 let (moški) ali 23 let (ženske) pokojninske dobe, še naprej pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in do znižanja starostnih mej za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določenih v 27. členu tega zakona, na način, kot je bil določen s predpisi, ki so veljali do uveljavitve ZPIZ-1.

V rubriko šifra dobe je treba vpisati ustrezno šifro iz šifranta zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem in ga objavi ZPIZ na svoji spletni strani.

V rubriko tip povečanja se vpiše stopnja povečanja zavarovalne dobe za delovno mesto, na katerem se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Če je delal zavarovanec v obdobju, za katerega se oddaja REK-1 na delovnih mestih, ki imajo različno stopnjo povečanja zavarovalne dobe, je treba posamezna obdobja vpisati ločeno v več vrsticah. V posamezno vrstico se vpiše tip povečanja, šifra dobe, obdobje, za katero je zavezanec obračunal prispevke za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, in znesek prispevka za zavarovalno dobo s povečanjem.

V rubriko obdobje, za katero je zavezanec obračunal prispevke za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem, je treba vpisati obdobje, v katerem je zavarovanec delal na delovnem mestu, na katerem se zavarovalna doba šteje s povečanjem (od – do), znotraj obdobja, za katerega se oddaja obrazec REK-1. Če se znotraj obdobja, za katera se oddaja obrazec REK-1, izmenjujejo obdobja, ko je zavarovanec opravljal delo, za katero se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in obdobja, ko je zavarovanec opravljal delo, za katero se zavarovalna doba ne šteje s povečanjem, je treba posamezna obdobja, ki se vštevajo v zavarovalno dobo s povečanjem, vpisati ločeno v več vrsticah.

Zavarovalna doba se šteje s povečanjem tudi v času začasne zadržanosti od dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju oziroma odsotnosti od dela po zakonu, ki ureja starševsko varstvo, če je bil zavarovanec v tem času razporejen na takem delovnem mestu in je delodajalec plačal prispevke za zavarovalno dobo s povečanjem. Če delodajalec za zavarovance, ki so začasno zadržani od dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju oziroma predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, ne plača prispevka za zavarovalno dobo s povečanjem, se obdobja, za katera prispevek ni bil plačan, ne sporočijo v rubriki M09.

M10 Sezonsko delo

Vpiše se obdobje opravljanja sezonskega dela (šifra dobe 0065) in število opravljenih ur. V skladu z 58. členom ZDR-1 se zavarovancu, ki po pogodbi o zaposlitvi za določen čas opravlja sezonska dela oziroma delo v neenakomerni razporeditvi delovnega časa brez presledka najmanj tri mesece v letu in pri tem opravi več ur, kakor je določeno za delo s polnim delovnim časom, na njegovo zahtevo ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom. Na tak način izračunani delovni dnevi se štejejo v zavarovančevo zavarovalno dobo tako, kakor če bi jih prebil na delu. Pri tem skupna delovna doba v koledarskem letu ne sme presegati 12 mesecev.

V rubriko ure se vpiše število ur, ki presega število ur določeno za delo s polnim delovnim časom, ki jih je zavarovanec opravil pri opravljanju sezonskega dela v obdobju, za katerega se oddaja obrazec REK-1.

Rubrika M10 se izpolni ne glede na to, da je že izpolnjena rubrika M01. Rubrika M01 se izpolni po pravilih za izpolnjevanje te rubrike tudi za zavarovance, ki opravljajo sezonsko delo.«

3. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2016.

Št. 007-66/2014/17

Ljubljana, dne 17. decembra 2014

EVA 2014-1611-0062

dr. Dušan Mramor l.r.
Minister
za finance

Zadnji članki iz rubrike:

18.6.2018 13:17:40:
FURS spremlja prikrita zaposlovanja tudi v IT podjetjih

15.6.2018 15:29:58:
Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDFS - Primeri

15.6.2018 15:11:56:
Nadzor FURS glede pridobitve lastnega poslovnega deleža družbe

31.5.2018 15:12:20:
Brezplačna pridobitev kriptografskih žetonov v okviru izdaje novih kriptografskih žetonov

24.4.2018 6:54:24:
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje

Najnovejši članki:

20.6.2018 15:59:58:
Sporočanje fizičnih oseb o transakcijskem računu za opravljanje dejavnosti - do 1. 7. 2018

18.6.2018 15:47:25:
Sodna praksa: Ugotavljanje davčnega rezidentstva in stalno bivališče

15.6.2018 13:40:58:
5 stvari, ki jih morda še ne veste o Zlatem kompletu

14.6.2018 13:51:03:
Obdavčitev dohodka iz tujine

13.6.2018 14:39:19:
Zakon o dajatvah na motorna vozila – pomembne novosti

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT