Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravic. Poleg izpolnjevanja pogojev dopolnjene pokojninske dobe in določene starosti je eden izmed pogojev za pridobitev pravice do pokojnine tudi prenehanje obveznega zavarovanja. Navedeno pomeni, da je v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji ves čas od vzpostavitve sistema dalje vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja kakršnegakoli dela ali dejavnosti in hkratnega uživanja pravice do pokojnine, razen tistih, ki jih zakon izrecno dovoljuje.

Izjeme od načela nezdružljivosti uživanja starostne ali predčasne pokojnine in hkratnega opravljanja dela oziroma dejavnosti po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/133 in 102/15,v nadaljevanju ZPIZ-2) in Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 102/15, v nadaljevanju ZPIZ-2B):

1. Institut delne pokojnine

ZPIZ-2B določa, da lahko zavarovanec iz 14., 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine po ZPIZ-2, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko.

Vsi zavarovanci, to so delavci v delovnem razmerju, samostojni podjetniki, družbeniki in hkrati poslovodne osebe ter kmetje, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev imajo možnost prejemati najmanj 75 % pokojnine, če se bodo vključili v obvezno zavarovanje za 2 uri na dan ali 10 ur tedensko. Pred ZPIZ-2B so imeli možnost vključitve v obvezno zavarovanje za najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.

Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa, ki se do dopolnitve starosti 65 let poveča za 5%.

Po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec zahteva:

• izplačilo usklajenega zneska predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine ali
• odstotno povečanje predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo v času prejemanja delne pokojnine in starost na dan uveljavitve odstotnega povečanja ali
• ponovno odmero predčasne ali starostne pokojnine ali odmero starostne pokojnine, ob upoštevanju osnov, od katerih so plačani prispevki, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost ob prenehanju uživanja delne pokojnine.

2. Institut ponovnega vstopa v obvezno zavarovanje in hkratno izplačevanje sorazmernega dela že priznane pokojnine

ZPIZ-2B spreminja določbo tretjega odstavek 116. člena ZPIZ-2 in določa, da se uživalcu starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena ZPIZ-2 najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2 najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa, izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:

• 75 odstotkov, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko,
• 62,5 odstotka, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko,
• 50 odstotkov, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko,
• 37,5 odstotka, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko,
• 25 odstotkov, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko in
• 12,5 odstotka, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.

Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.

Uživalec invalidske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja. 

Če pa je uživalec invalidske pokojnine kategoriziran vrhunski športnik in se zaposli v državni upravi kot športnik, ne izgubi pravice do pokojnine, ampak mu ta miruje od dne vzpostavitve obveznosti zavarovanja do dne prenehanja delovnega razmerja iz naslova zaposlovanja vrhunskih športnikov. Po prenehanju obveznega zavarovanja na tej podlagi se upravičencu ponovno začne izplačevati znesek že priznane in odmerjene pokojnine.

ZPIZ-2B pa na novo ureja tudi status uživalca invalidske pokojnine v tujini. Če začne uživalec invalidske pokojnine v tujini ponovno delati ali opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izgubi pravico do pokojnine z dnem vključitve v zavarovanje. Pred ZPIZ-2B se je uživalcu invalidske pokojnine  prenehala izplačevati invalidska pokojnina z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja v tujini in ni bilo posledice izgube pravice.

3. Institut izplačevanja 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine

Zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po zakonu, ki je začel veljati s 1. 1. 2013 (brez dodane dobe iz poklicnega zavarovanja), ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2012 v skladu s 391. in 394. členom ZPIZ-2 se, če se za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

Izplačilo dela pokojnine lahko uveljavi tudi uživalec starostne ali predčasne pokojnine, uveljavljene po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se je ali se bo obvezno vključil v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Del pokojnine se izplačuje v višini 20 odstotkov že uveljavljene pokojnine, od prvega naslednjega dneva po vložitvi zahteve, vendar največ od vključitve v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, do prenehanja zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

Institut izplačevanja 20 odstotkov pokojnine se po ZPIZ-2B razširja tako na zavarovance, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po ZPIZ-2, in zavarovance, ki so izpolnjevali pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1, kot tudi na uživalce starostne ali predčasne pokojnine. Izplačilo dela pokojnine ni več omejeno na dopolnitev starosti 65 let, temveč se izplačilo 20 odstotkov pokojnine izplačuje do  prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

Zavarovancem, ki se jim ob uveljavitvi tega zakona že izplačuje 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine, se še nadalje izplačuje del pokojnine do dopolnitve 65 let starosti, ne glede na zavarovanje s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega oziroma zavarovalnega časa, po dopolnitvi 65 let starosti pa le ob pogoju zavarovanja za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

Določena je tudi možnost, da zavarovanci, ki se jim je ob dopolnitvi 65. leta starosti prenehal izplačevati del predčasne ali starostne pokojnine, lahko ponovno zahtevajo izplačevanje že uveljavljenega dela pokojnine pod pogoji, ki jih za izplačilo dela pokojnine določa zakon. Del pokojnine se izplačuje od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve.

Spremenjena je določba četrtega ostavka 391. člena ZPIZ-2, ki je določala, da kdor izpolnjuje pogoje za upokojitev po ZPIZ-1 in ZPIZ-2 ter se odloči za izplačilo 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, s tem izgubi oziroma se odpove pravici do pokojnine po ZPIZ-1. Sedaj te omejitve ni več. Zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev po ZPIZ-1 in ZPIZ-2, se namreč lahko odloči, po katerem predpisu bo uveljavil tako izplačilo 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine kot tudi pravico do pokojnine po prenehanju obveznega zavarovanja. Odločil se bo seveda za uveljavitev izplačila kot tudi pravice do pokojnine, ki bo zanj ugodnejša.

Obrazca za vložitev zahteve:

4. Delo upokojenca v okviru drugega pravnega razmerja

Po določbi 18. člena ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, če niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom po določbah 14. do 17. člena, 19. člena ZPIZ-2 ali niso prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje po 25. členu ZPIZ-2, razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.

Upokojenci ne glede na vrsto pokojnine niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi drugega pravnega razmerja, temveč morajo izplačevalci plačevati le prispevek delodajalca po stopnji 8,85 odstotka od zneska izplačila in sicer za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni po 2. alineji 1. odstavka 20. člena ZPIZ-2.

Na podlagi drugega pravnega razmerja izplačevalec, niti zavarovanec ne vlagata prijave v zavarovanje in odjave iz zavarovanja, temveč se le obračuna in plača prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Na uživanje pokojnine ne vpliva obseg opravljenega dela, niti višina izplačila.

5. Druge oblike dela uživalcev pokojnin

V okviru druge področne zakonodaje je urejeno še začasno in občasno delo upokojencev (Zakon o urejanju trga dela), osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo (Zakon o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno) in opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Zakon o kmetijstvu).

V nadaljevanju pojasnjujemo zakonske okvire naštetih oblik dela uživalcev pokojnin:

1. začasno in občasno delo upokojencev

Po noveli zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) lahko od 1. 7. 2013 dalje vsi upokojenci (razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino), opravljajo začasno ali občasno delo. To se izvaja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

Upokojenci, ki opravljajo začasno ali občasno delo nimajo obveznosti vključitve v obvezno zavarovanje.

Podrobneje: na spletni strani MDDSZ 

2. osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1, Uradni list RS, št. 32/2014). Določila tega zakona, ki se nanašajo na novo ureditev osebnega dopolnilnega dela, se bodo uporabljala od 1. 1. 2015 dalje.

Upokojenci, ki opravljajo osebno dopolnilno delo nimajo obveznosti vključitve v obvezno zavarovanje.

Osebno dopolnilno delo mora biti prijavljeno na pristojni upravni enoti (vloga)

Seznam del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo.

Podrobneje o osebnem dopolnilnem delu:

• na spletni strani MDDSZ 
• na spletni strani FURS 

3. kratkotrajno delo

Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ 10 zaposlenimi, kadar ga opravljajo:

• zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
• zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
• oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
• starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.

Delo osebe iz prejšnjega odstavka se lahko opravlja največ 40 ur mesečno. Upokojenci, ki opravljajo kratkotrajno delo nimajo obveznosti vključitve v obvezno zavarovanje.

Več o kratkotrajnem delu  - na spletnih straneh MDDSZ

• obrazec za prijavo 

4. dopolnilna dejavnost na kmetiji

Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oz. gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov (za družinske člane se štejejo vsi člani družine, ki prebivajo in delajo na kmetiji in niso najeta delovna sila). Pod dopolnilno dejavnost na kmetiji gre razumeti različne dejavnosti - od predelovanja kmetijskih pridelkov do turizma.

Vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ureja Uredba o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/2015).

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ter je za to ustrezno usposobljen. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora nosilec dejavnosti pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda krajevno pristojna upravna enota.

V zvezi z opravljanjem dopolnilne dejavnosti glede obveznosti vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ločimo dva primera:

• oseba, starejša od 63 let, se odjavi iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, pri tem pa uveljavi pravico do pokojnine – po odjavi iz zavarovanja prijavi opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in s tem dohodkom preseže premoženjski cenzus, ki je določen za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – vstop v zavarovanje ni obvezen.
• oseba, mlajša od 63 let, se odjavi iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, pri tem uveljavi pravico do pokojnine, po 1. 1. 2013 pa ponovno začne opravljati drugo dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, njegov dohodek iz te dejavnosti pa skupaj z dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti presega dohodkovni pogoj, predpisan za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – vstop v zavarovanje je obvezen, pri čemer mora oseba, ki je sama zavezanec za vložitev prijave v zavarovanje, prijavi priložiti dokazilo o dohodkih in potrdilo službe medicine dela o zdravstveni sposobnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti.

Vir: ZPIZ