Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 20.11.2014 14:21:04

Spremembe DDV 2015: Sistem mini VEM - pogosta vprašanja

Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednostprint Natisni

Spremembe DDV 2015: Sistem mini VEM - pogosta vprašanja

1) Katere evidence mora voditi davčni zavezanec?

Evidence, ki jih mora voditi davčni zavezanec, so določene v Uredbi Sveta št. 967/2012 (člen 63c). Vključujejo splošne informacije, kot so podatki o državi članici potrošnje, za katero se opravlja storitev, vrsti opravljene storitve, datumu opravljanja storitve in znesku DDV, ki ga je treba plačati, pa tudi bolj specifične informacije, kot so podatki o morebitnih predplačilih in informacije, ki se uporabljajo za določitev kraja, kjer ima stranka sedež ali stalni naslov ali kjer običajno prebiva.

2) Kako dolgo je treba hraniti evidence?

Te evidence je treba hraniti 10 let od konca leta, v katerem je bila izvedena transakcija, ne glede na to, ali je davčni zavezanec prenehal uporabljati ureditev ali pa jo še uporablja.

3) Kako davčni zavezanec zagotovi dostop do teh evidenc davčnemu organu?

Državi članici identifikacije ali kateri koli državi članici potrošnje je treba na zahtevo nemudoma zagotoviti dostop do teh evidenc v elektronski obliki. Ko je predložena zahteva za dostop do teh evidenc, država članica zagotovi informacije, kako naj se to izvede v praksi.

Upoštevati je treba, da se v primeru, da dostop do teh evidenc ni zagotovljen v enem mesecu po prejemu opomina države članice identifikacije, šteje, da so bila nenehno kršena pravila v zvezi z ureditvijo, zaradi česar bo davčni zavezanec izključen iz ureditve.

4) Kakšne so posebnosti pri izdajanju računov?

Za izdajanje računov se uporabljajo pravila države članice potrošnje. Zato morajo davčni zavezanci poznati ustrezna pravila držav članic, v katerih opravljajo storitve za potrošnike. Informacije o predpisih držav članic v zvezi z izdajanjem računov bodo prav tako objavljene na spletni strani Komisije.

5) Kakšen je postopek, če država članica potrošnje ponudi odpis slabih terjatev? Kako se to obračuna v okviru sistema mini VEM?

Če stranka ne plača davčnemu zavezancu, je lahko ta davčni zavezanec upravičen do odpisa slabih terjatev. V takšnih primerih je treba ustrezno zmanjšati davčno osnovo. V okviru sistema mini VEM mora davčni zavezanec spremeniti davčno osnovo v prvotnem obračunu prek sistema mini VEM tako kot pri vseh prilagoditvah. Država članica potrošnje lahko to spremembo preveri, da se prepriča, ali je v skladu z njenimi nacionalnimi predpisi.

Vir: Priročnik o mini sistemu „vse na enem mestu“ za DDV

Ključne besede:
DDV
spremembe DDV 2015
sistem mini VEM
mini VEM

Zadnji članki iz rubrike:

29.10.2019 17:58:49:
Uporaba nižje stopnje DDV pri storitvah čiščenja in vzdrževanja cest in javnih površin​

22.10.2019 11:08:26:
Kako prepoznati "missing trader" podjetje?

21.10.2019 7:26:52:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

22.10.2019 11:25:16:
Objavljen je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1 (ZDDV-1K)

3.10.2019 12:42:55:
Obračunavanje DDV pri opravljanju gostinske dejavnosti

Najnovejši članki:

19.11.2019 15:16:25:
Zaostreni pogoji pridobivanja bančnih kreditov in zadolževanje na »nebančnem« trgu

19.11.2019 15:08:48:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za oktober 2019

19.11.2019 13:50:20:
Minimalna plača od 1. januarja 2019

15.11.2019 14:24:42:
Vlada sprejela novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

15.11.2019 14:24:05:
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT