1) Katere evidence mora voditi davčni zavezanec?

Evidence, ki jih mora voditi davčni zavezanec, so določene v Uredbi Sveta št. 967/2012 (člen 63c). Vključujejo splošne informacije, kot so podatki o državi članici potrošnje, za katero se opravlja storitev, vrsti opravljene storitve, datumu opravljanja storitve in znesku DDV, ki ga je treba plačati, pa tudi bolj specifične informacije, kot so podatki o morebitnih predplačilih in informacije, ki se uporabljajo za določitev kraja, kjer ima stranka sedež ali stalni naslov ali kjer običajno prebiva.

2) Kako dolgo je treba hraniti evidence?

Te evidence je treba hraniti 10 let od konca leta, v katerem je bila izvedena transakcija, ne glede na to, ali je davčni zavezanec prenehal uporabljati ureditev ali pa jo še uporablja.

3) Kako davčni zavezanec zagotovi dostop do teh evidenc davčnemu organu?

Državi članici identifikacije ali kateri koli državi članici potrošnje je treba na zahtevo nemudoma zagotoviti dostop do teh evidenc v elektronski obliki. Ko je predložena zahteva za dostop do teh evidenc, država članica zagotovi informacije, kako naj se to izvede v praksi.

Upoštevati je treba, da se v primeru, da dostop do teh evidenc ni zagotovljen v enem mesecu po prejemu opomina države članice identifikacije, šteje, da so bila nenehno kršena pravila v zvezi z ureditvijo, zaradi česar bo davčni zavezanec izključen iz ureditve.

4) Kakšne so posebnosti pri izdajanju računov?

Za izdajanje računov se uporabljajo pravila države članice potrošnje. Zato morajo davčni zavezanci poznati ustrezna pravila držav članic, v katerih opravljajo storitve za potrošnike. Informacije o predpisih držav članic v zvezi z izdajanjem računov bodo prav tako objavljene na spletni strani Komisije.

5) Kakšen je postopek, če država članica potrošnje ponudi odpis slabih terjatev? Kako se to obračuna v okviru sistema mini VEM?

Če stranka ne plača davčnemu zavezancu, je lahko ta davčni zavezanec upravičen do odpisa slabih terjatev. V takšnih primerih je treba ustrezno zmanjšati davčno osnovo. V okviru sistema mini VEM mora davčni zavezanec spremeniti davčno osnovo v prvotnem obračunu prek sistema mini VEM tako kot pri vseh prilagoditvah. Država članica potrošnje lahko to spremembo preveri, da se prepriča, ali je v skladu z njenimi nacionalnimi predpisi.

Vir: Priročnik o mini sistemu „vse na enem mestu“ za DDV