Sistem mini VEM začne veljati 1. januarja 2015 in bo omogočil, da bodo lahko davčni zavezanci, ki v državah članicah, v katerih nimajo poslovne enote, opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve televizijskega in radijskega oddajanja ter elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci, za te storitve obračunavali DDV prek spletnega portala v državi članici, v kateri so identificirani za namene DDV. Ta sistem je neobvezen in pomeni ukrep poenostavitve po spremembi pravil o DDV glede kraja opravljanja storitev, in sicer, da je kraj opravljanja v državi članici stranke in ne v državi članici izvajalca. Ta ureditev tem davčnim zavezancem omogoča, da se jim ni treba registrirati v vsaki državi članici potrošnje. Mini VEM ustreza ureditvi, veljavni do leta 2015 za izvajalce brez sedeža v Evropski uniji, ki opravljajo elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci.

V praksi na podlagi zadevne ureditve davčni zavezanec, ki je registriran za sistem mini VEM v dani državi članici (državi članici identifikacije), prek sistema mini VEM elektronsko predloži četrtletne obračune DDV, v katerih so navedeni podrobni podatki o telekomunikacijskih storitvah, storitvah oddajanja in elektronskih storitvah, opravljenih v drugih državah članicah (državah članicah potrošnje) za osebe, ki niso davčni zavezanci, skupaj z dolgovanim DDV. Država članica identifikacije nato prek varnega komunikacijskega omrežja posreduje te obračune skupaj s plačanim DDV ustreznim državam članicam potrošnje.

Obračuni DDV, ki se predložijo prek sistema mini VEM, dopolnjujejo obračune DDV, ki jih davčni zavezanci predložijo v svojih državah članicah v skladu z nacionalnimi predpisi.

Sistem mini VEM je na voljo davčnim zavezancem s sedežem v EU (ureditev Unije) in davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v EU (ureditev ne-Unije).

Če ne bi bilo sistema mini VEM, bi se moral izvajalec registrirati v vsaki državi članici, v kateri opravlja storitve za svoje stranke. Sistem mini VEM je za davčne zavezance neobvezen.

Če se davčni zavezanec odloči za uporabo sistema mini VEM, ga mora uporabljati v vseh zadevnih državah članicah. Sistema ni mogoče izbrati za posamezno državo članico.

V okviru ureditve Unije je davčni zavezanec podjetje (družba, partnerstvo ali samostojni podjetnik), ki ima sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto na ozemlju EU. Davčni zavezanec ne more uporabljati sistema mini VEM za storitve, opravljene v kateri koli državi članici, v kateri ima poslovno enoto (sedež dejavnosti ali stalno poslovno enoto).

V okviru ureditve ne-Unije je davčni zavezanec podjetje (družba, partnerstvo ali samostojni podjetnik), ki nima sedeža svoje dejavnosti ali stalne poslovne enote v EU in ni registrirano oziroma zanj ne velja kakršna koli druga obveznost identifikacije za namene DDV v EU.

Država članica identifikacije je država članica, v kateri je davčni zavezanec registriran za uporabo sistema mini VEM ter v kateri predloži obračun DDV in plača DDV, dolgovan v državah članicah potrošnje.

V okviru ureditve Unije mora biti država članica identifikacije država članica, v kateri ima davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti, tj. v kateri ima družba svoj glavni sedež oziroma samostojni podjetnik svojo poslovalnico. Če davčni zavezanec nima sedeža svoje dejavnosti v EU, je država članica identifikacije država članica, v kateri ima davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Kadar ima davčni zavezanec več kot eno stalno poslovno enoto, lahko ta davčni zavezanec za svojo državo članico identifikacije izbere katero koli državo članico, v kateri ima stalno poslovno enoto.

V okviru ureditve ne-Unije lahko davčni zavezanec prosto izbere svojo državo članico identifikacije.

Država članica potrošnje je država članica, v kateri davčni zavezanec opravlja telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci. Za ureditev Unije davčni zavezanec ne sme imeti sedeža svoje dejavnosti ali stalne poslovne enote v tej državi članici. Za ureditev ne-Unije davčni zavezanec ne sme imeti nobene poslovne enote ali sedeža svoje dejavnosti v tej državi članici niti ne sme v tej državi zanj veljati kakršna koli druga obveznost registracije za namene DDV.

Pri ureditvi ne-Unije je lahko država članica identifikacije tudi država članica potrošnje, kar pomeni, da davčni zavezanec uporablja sistem mini VEM za obračun in plačilo DDV za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, ki jih opravlja za stranke v državi članici identifikacije.

Opozoriti je treba, da se v okviru sistema mini VEM storitve opravljajo v državi članici potrošnje in ne v državi članici identifikacije ali državi članici sedeža. Tako se pravila, ki veljajo v državi članici potrošnje za opravljanje storitev v tej državi, uporabljajo tudi za opravljanje storitev prek sistema mini VEM. To vključuje pravila v

zvezi z izdajanjem računov, računovodenjem na podlagi plačil in odpisom slabih terjatev.

Da se stalna poslovna enota obravnava kot taka, mora biti dovolj stalna ter mora imeti ustrezno strukturo človeških in tehničnih virov, da lahko uporablja ali opravlja zadevne storitve. To, da ima poslovna enota identifikacijsko številko za DDV, samo po sebi ne pomeni, da gre za stalno poslovno enoto.

Država članica sedeža je država članica, v kateri ima davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Davčni zavezanec ima lahko sedež svoje dejavnosti v državi članici identifikacije in hkrati stalne poslovne enote v drugih državah članicah. Storitve, ki jih opravljajo te stalne poslovne enote v državah članicah potrošnje, morajo biti prav tako vključene v obračun DDV prek sistema mini VEM.

Država članica sedeža ne more biti država članica potrošnje – vsako relevantno opravljeno storitev v tej državi članici je treba prijaviti v domačem obračunu DDV stalne poslovne enote.

Vir: Priročnik o mini sistemu „vse na enem mestu“ za DDV