Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), ki ga je Državni zbor RS sprejel 4. julija 2014, je začel veljati 30. julija 2014.

ZIZ-J med drugim spreminja določbe, ki urejajo izvzetje iz izvršbe in omejitve izvršbe (101. in 102. člen ZIZ). Ker glede teh določb v ZIZ-J ni določena prehodna ureditev, začnejo veljati in se uporabljati 30. julija 2014, vendar pa pri tem opozarjamo, da so izvrševalci sklepov o izvršbi pri njihovem izvrševanju dolžni upoštevati in ravnati v skladu s prejetim (pravnomočnim) sklepom o izvršbi in v skladu z v izreku opredeljenimi omejitvami izvršbe.

Ministrstvo za pravosodje daje glede na to, da so se ob pripravah na uporabo novih določb pojavila določena vprašanja v zvezi s spremenjeno ureditvijo omejitve izvršbe na denarne prejemke, naslednje pojasnilo.

Minimalni znesek, ki mora ostati dolžniku

ZIZ-J določa mejo minimalnega denarnega zneska, na katerega z izvršbo ni možno poseči in mora torej dolžniku ostati, na 70 % minimalne plače, kar za razliko od prejšnje ureditve (ta je določala, da mora dolžniku ostati znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost) pomeni, da je sedaj osnova, določena za izračun, bruto plača po Zakonu o minimalni plači (ZMinP).

V skladu s 5. členom ZMinP, ki določa način rednega usklajevanja minimalne plače, je minimalna bruto plača za mesec maj 2014 znašala 789,15 evrov. To pomeni, da je minimalni denarni znesek, ki mora trenutno ostati dolžniku v primeru izvršbe in na katerega se z izvršbo ne sme poseči, 70% tega zneska, torej 552,41 evrov. To je torej ob trenutno določenem znesku minimalne bruto plače tisti znesek, ki mora dolžniku v vsakem primeru ostati. Natančneje: v primeru izvršbe na plačo bo moral delodajalec delavcu (na njegov transakcijski račun) izplačati 552,41 evrov; v primeru izvršbe na transakcijski račun bo (po opravljenem prenosu sredstev na račun upnika) na računu dolžnika moral ostati enak znesek, torej 552,41 evrov.

S tem se je v Zakonu o izvršbi in zavarovanju določil enak minimalni varovani znesek, kot je že dalj časa uveljavljen v davčni izvršbi (160. člen Zakona o davčnem postopku).

Samo v primeru izvršbe zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, je po ZIZ-J minimalni varovani znesek, ki mora dolžniku ostati, lahko manjši. V takšnem primeru je minimalni varovani znesek določen v višini 50 % minimalne plače, torej 394,58 evrov.

Navedena minimalna varovana zneska, na katera z izvršbo ni moč poseči, veljata za vse dolžnike, ki ne preživljajo nobenega družinskega člana. Če dolžnik preživlja družinskega člana, se namreč ta znesek zviša še za znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Minimalni varovani znesek, ki mora ostati dolžniku, se spremeni, ko pride do rednega usklajevanja oziroma višanja ali nižanja zneska minimalne plače v skladu z ZMinP.

Opisano omejitev izvršbe na denarne prejemke dolžnika morajo upoštevati vsi izvrševalci sklepov o izvršbi na denarne terjatve dolžnika (organizacije, ki opravljajo plačilni promet, delodajalci, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in drugi).

Delodajalci morajo upoštevati to omejitev ne le, če izvršujejo sklep o izvršbi, temveč tudi v primeru upravno izplačilne prepovedi. Z ZIZ-J je bilo namreč to izrecno določeno (drugi odstavek 135. člena ZIZ).

Denarni prejemki, za katere velja opisana omejitev

Enako, kot že velja v davčni izvršbi, velja tako določen minimalni varovani znesek po ZIZ-J za vse dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, poleg tega pa za razliko od davčne izvršbe, tudi za odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti (prvi odstavek 102. člena ZIZ).

Med dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, spadajo:

1. plača, nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, ki vključuje tudi provizije,
2. regres za letni dopust, jubilejna nagrada, odpravnina, solidarnostna pomoč,
3. povračilo stroškov v zvezi z delom,
4. boniteta, ki jo delodajalec zagotovi v korist delojemalca ali njegovega družinskega člana,
5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki,
6. prejemki, prejeti zaradi začasnega neizplačila dohodka iz zaposlitve,
7. nadomestila in drugi prejemki, ki so prejeti od delodajalca ali druge osebe, skladno z drugimi predpisi, kot posledica zaposlitve oziroma obveznega zavarovanja za socialno varnost,
8. dohodek na podlagi udeležbe v dobičku, prejet iz delovnega razmerja.

Za dohodek iz delovnega razmerja se po drugem odstavku 37. člena ZDoh-2 štejejo tudi:

1. dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja,
2. dohodki izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če za to funkcijo prejemajo plačo,
3. dohodki, prejeti v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta,
4. dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz delovnega razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov,
5. dohodek, prejet za opravljanje malega dela po predpisih, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,
6. nadomestila in drugi dohodki iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo, ki jih prejmejo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, kmetje, družbeniki družb in druge osebe, ki niso v delovnem razmerju,
7. plačilo, ki se izplača fizični osebi, ki opravlja dejavnost, kmetu, družbeniku in drugi osebi, ki ni v delovnem razmerju, kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek po posebnih predpisih, ki določajo sodelovanje določenih fizičnih oseb pri izvajanju dejavnosti državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kot je primeroma sodelovanje pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,
8. pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen izplačila odkupne vrednosti v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb.

Enak varovani znesek (70 % oziroma 50 % minimalne plače, odvisno od vrste terjatve, ki se izterjuje) je po ZIZ-J določen še:

• v primeru izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, če dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik, ne prejema nobenega od prejemkov iz prvega odstavka 102. člena ZIZ, za skupno vsoto mesečnih prilivov (drugi odstavek 102. člena ZIZ) in
• za prejemke iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dosmrtni renti ter za prejemke iz pogodbe o življenjskem zavarovanju (četrti odstavek 102. člena ZIZ).

Vrstni red poplačila upnikov

Novi četrti odstavek 110. člena ZIZ določa, da imajo terjatve iz naslova zakonite preživnine pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika prednost pred ostalimi terjatvami drugih upnikov. ZIZ-J torej določa absolutni prednostni vrstni red terjatev iz naslova zakonite preživnine.

Glede na to, da ZIZ-J glede 110. člena ne določa posebne prehodne ureditve se novi četrti odstavek začne uporabljati z njegovo uveljavitvijo. To pomeni, da so izvrševalci sklepov dolžni upoštevati novo pravilo o absolutno prednostnem vrstnem redu terjatev iz naslova zakonite preživnine tudi v postopkih izvršbe na denarno terjatev dolžnika, ki so že v teku.

Vir: Ministrstvo za pravosodje