Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 18.8.2014 13:15:15

Nova ureditev izvršbe na nepremičnino, ki je obremenjena z zemljiškim dolgom

Rubrika: Nepremičnineprint Natisni

Nova ureditev izvršbe na nepremičnino, ki je obremenjena z zemljiškim dolgom

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), ki je začel veljati 30. julija 2014, med drugim prinaša tudi novo ureditev izvršbe na nepremičnino, ki je obremenjena z zemljiškim dolgom.

Gre za pomembno novost, zato Ministrstvo za pravosodje predstavlja njene glavne značilnosti:

1. OKLICNI POSTOPEK IMETNIKU ZEMLJIŠKEGA PISMA

Nova ureditev izvršbe na nepremičnino, pri kateri je vpisan zemljiški dolg, nalaga sodišču, da najpozneje ob izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine objavi oklic, s katerim pozove imetnika zemljiškega pisma, da sodišču v treh mesecih od dneva objave oklica sporoči svoje identifikacijske podatke in sodišču izroči izvirnik zemljiškega pisma.

Oklic imetnikom zemljiškega pisma se objavi na spletni strani sodišča in na sodni deski, dejstvo oklica pa se po uradni dolžnosti tudi zaznamuje v zemljiški knjigi pri vpisanem zemljiškem dolgu.

2. DOLŽNOST RAZKRITJA IMETNIKA ZEMLJIŠKEGA PISMA IN PREDLOŽITVE ZEMLJIŠKEGA PISMA SODIŠČU

Imetnik zemljiškega pisma mora v treh mesecih po objavi oklica sodišču, ki je objavilo oklic in pri katerem teče izvršba na nepremičnino:

1) sporočiti svoje identifikacijske podatke  (fizična oseba: osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek; pravna oseba: firma ali ime, sedež in poslovni naslov ter matična ali davčna številka; podjetnik ali zasebnik: osebno ime, firma, sedež in poslovni naslov ter matična ali davčna številka) in

2) izročiti izvirnik zemljiškega pisma.

Če imetnik zemljiškega pisma tega pravočasno ne stori, velja domneva, da je imetnik zemljiškega pisma ustanovitelj zemljiškega dolga, če se najpozneje na razdelitvenem naroku ne dokaže drugače. Če se torej imetnik zemljiškega pisma v trimesečnem roku od objave oklica ne razkrije, zakon dopušča, da imetnika zemljiškega pisma, ki je ta rok sicer zamudil, pa svojo terjatev prijavi do razdelitvenega naroka oziroma na razdelitvenem naroku in sodišču predloži zemljiško pismo, ne zadenejo posledice izgube terjatve iz zemljiškega pisma. Če pa tega ne stori niti (najkasneje) na razdelitvenem naroku, imetnik zemljiškega pisma izgubi svojo terjatev iz zemljiškega pisma.

Če obvelja domneva, da je imetnik zemljiškega pisma ustanovitelj zemljiškega dolga, le-ta iz zemljiškega pisma ne more biti poplačan.

3. DOLŽNOST PRIJAVE TERJATVE

Imetnik zemljiškega pisma mora po novi ureditvi do razdelitvenega naroka oziroma najkasneje na razdelitvenem naroku prijaviti svojo terjatev.

Enako velja tudi za hipotekarnega upnika, ki pa je vključen v postopek izvršbe na nepremičnino že vse od izdaje sklepa o tržni vrednosti nepremičnine. Hipotekarnim upnikom se namreč osebno vročajo vsi sklepi in vse nadaljnje odločbe v postopku (odredba o prodaji, sklep o domiku, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, vabilo na razdelitveni narok, sklep o poplačilu). Ob vročitvi vabila na razdelitveni narok pa se jih tudi izrecno pouči o posledicah izostanka bodisi pisne bodisi ustne priglasitve terjatve na razdelitvenem naroku, zato zanje poseben oklicni postopek, kot je določen za (sodišču neznanega) imetnika zemljiškega pisma, ni potreben.

Imetnik zemljiškega pisma mora torej poleg tega, da sodišču sporoči svoje identifikacijske podatke in izroči izvirnik zemljiškega pisma, tudi prijaviti svojo terjatev, ki jo ima iz tega naslova.

Zastavni upnik oziroma imetnik zemljiškega pisma, ki svoje terjatve pravočasno ne prijavi, ni poplačan iz kupnine, njegova hipoteka oziroma zemljiški dolg pa v skladu z določbami ZIZ preneha.

4. PREHODNA UREDITEV

ZIZ-J določa prehodno ureditev, po kateri se nova ureditev postopka izvršbe na nepremičnino, ki je obremenjena z zemljiškim dolgom, in posledično izvedba oklicnega postopka izvede tudi v izvršbah na nepremičnine, ki že tečejo, pa sodišče še ni izdalo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. V primeru, da je sodišče že izdalo sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, pa se izvršba na nepremičnino opravi po prej veljavnih pravilih, torej sodišče ne izvede oklicnega postopka.

5. PUBLICITETA

Glede na opisane obveznosti posredovanja identifikacijskih podatkov, predložitve zemljiškega pisma in pravočasne prijave terjatve morajo biti imetniki zemljiških pisem pozorni, ali se je pri nepremičnini, pri kateri imajo vpisan zemljiški dolg, začel izvršilni postopek oziroma ali je bil objavljen oklic imetniku zemljiškega pisma.

Imetnik zemljiškega pisma se z začeto izvršbo na nepremičnino oziroma z oklicem imetniku zemljiškega pisma lahko seznani na več načinov:

1)  že takoj ob začetku izvršbe na nepremičnino se dejstvo izvršbe zaznamuje v zemljiški knjigi pri nepremičnini, ki je predmet izvršbe – takšna zaznamba se vpiše pri vseh izvršbah na nepremičnino in ne predstavlja novosti, povezane z zemljiškim dolgom, ter omogoča vsem, da se seznanijo, da je nepremičnina predmet izvršilnega postopka;

2) oklic imetniku zemljiškega pisma bo objavljen na spletnih straneh sodišča in na sodni deski sodišča – to je novost in velja samo za izvršbo na nepremičnine, pri katerih je vpisan zemljiški dolg;

3) ob izdaji oklica bo v zemljiški knjigi pri nepremičnini, ki je predmet izvršbe (natančneje pri vpisanem zemljiškem dolgu), posebej zaznamovano tudi dejstvo objave oklica.

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Zadnji članki iz rubrike:

12.1.2018 11:11:58:
Obvestilo za fizične osebe, ki oddajajo premoženje v najem podjetnikom ali podjetjem

6.1.2016 13:36:27:
Napoved dohodkov iz najemnin - do 15. 1. 2016

27.7.2015 15:36:14:
Zgled knjiženja najemnine: plačnik davka – pravna oseba odda nepremičnino plačniku davka – pravni osebi

28.3.2014 14:16:43:
Razveljavljen Zakon o davku na nepremičnine

27.2.2014 15:43:43:
Ugotovitve in ukrepi vlade na področju davka na nepremičnine

Najnovejši članki:

17.1.2018 15:10:34:
Vpogled v podatke za odmero dohodnine - KP_Vpogledi

17.1.2018 7:36:59:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za december 2017

17.1.2018 7:20:12:
Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2 in ZDDV-1

17.1.2018 6:34:14:
Podaljšanje dovoljenj za uveljavljanje pavšalnega nadomestila po uradni dolžnosti

16.1.2018 20:09:53:
Obrazec Sporočilo o prostem delovnem mestu - kontrola trga dela (PDM-KTD)

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT