Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 4.8.2014 11:36:19

Osnutek koalicijske pogodbe - avgust 2014

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Osnutek koalicijske pogodbe - avgust 2014

Osnutek koalicijske pogodbe

TRG DELA

Koalicija si bo prizadevala vzpostaviti spodbudno okolje za zaposlovanje. Prizadevali si bomo spodbujati večjo prožno varnost z namenom lažjega vstopanja in izstopanja iz delovnih razmerij (fleksibilnost) ob vzpostavitvi predvidljivega delovnega okolja za delavce (varnost) in učinkovitejše izvajanje zaposlovalne politike. Razbremenili bomo stroške dela z uvedbo (delne) socialne kapice ob zagotovitvi alternativnega fiskalnega vira (npr. zelena davčna reforma). Prizadevali si bomo zajeziti prekomeren „beg možganov“ in spodbujati „povratek možganov“ iz tujine.

Ukrepi:
1. Karierni inkubatorji. Ustanovili bomo Karierne inkubatorje za pomoč inovativnim mladim po končanem izobraževanju kot dopolnitev dejavnosti Zavoda za zaposlovanje, ki bo zagotavljal potrebno podporno infrastrukturo. Mladi ne sodijo Za zavod za zaposlovanje, zato bomo podpirali alternativne rešitve, kjer se bodo lahko mladi stalno, za obdobje večih mesecev usposabljali v različnih vidikih podjetništva, vstopa na trg dela in imeli pri tem vso potrebnostrokovno podporo za npr. ustanavljanje podjetij, s.p.-jev itd. in potrebno infrastrukturno podporo v obliki prostorov, ki bi jim bodo na voljo, ter potrebnih tehničnih pripomočkov.
2. Digitalna delovna knjižica. Uvedli bomo mladinsko/študentsko digitalno delovno knjižnico za beleženje neformalnih delovnih izkušenj. Te postajajo za mlade vse bolj pomembne, saj veliko mladih pridobiva različne izkušnje izven klasičnega delovnega razmerja. Te izkušnje morajo dobiti potrebno težo. Podobno kot velja za obdavčitev, kjer šteje vsako delo, bi se morale široko upoštevati pridobljene neformalne delovne izkušnje. Vlada mora pripraviti Zakon o malem delu za mlade in upokojence.
3. Subvencije. Podpirali bomo subvencije za nove zaposlitve v negi in skrbi za starejše, s čimer bomo podpirali medegeneracijsko sodelovanje, skrb za starejše in mladim omogočili zaposlitev v panogi, ki podpira cilje aktivnega staranja in oskrbe v domačem okolju, ki sta postala izziva za moderno družbo 21. stoletja.
4. Svetovalni portal. Uvedli bomo Portal za svetovanje pri izbiri izobraževanja v povezavi z možnostjo zaposlitve in spodbujanja izobraževanja za deficitarne poklice. Mladi se po končani osnovni šoli težko odločijo, kako in kje bi nadaljevali svoje izobraževanje. Portal jim bo ponujal širok spekter informacij o različnih poklicih in študijih ter jim olajšal odločitev o izbiri poklica oziroma študija. Pri tem bomo sodelovali s socialnimi partnerji.
5. Inšpekcijski nadzor. Povečali in poostrili bomo (inšpekcijski) nadzor nad zlorabami delovnopravne zakonodaje. Najnovejšo zakonodajo, ki ureja inšpekcijski nadzor, predvsem na področju delovnih razmerij, je potrebno dosledno izvajati z namenom preprečavanja zlorab delovne zakonodaje od neplačevanja prispevkov, dela na črno ipdb.6. Postopno poenotenje obdavčitev vseh vrst dela. Postopno bomo poenotili obdavčitev vseh vrst dela (avtorskega, podjemnega, iz delovnega razmerja) in na ta način zmanjšali razloge, zaradi katerih prihaja do zlorab delovnopravne zakonodaje, ki določene skupine ljudi na trgu dela postavljajo v položaj prekernih delavcev, ki ne uživajo potrebne stopnje socialne varnosti.

SOCIALNA IN POKOJNINSKI SISTEM
Koalicija si bo prizadevala zmanjšati delež ljudi pod pragom revščine predvsem s spodbujanjem bolj fleksibilnega zaposlovanja vseh starostnih skupin ter enostavnega, preglednega in poštenega uveljavljanja vseh oblik pomoči. Za osebe, ki so dolgotrajno odvisne od nege in pomoči, bomo celovito uredili sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo združeval oskrbne, socialne in zdravstvene storitve z enotnim vstopnim mehanizmom, integriranim izvajanjem in skupnim financiranjem. Podpirali bomo uravnotežen razvoj poklicnega in zasebnega življenja. Nagrajevali bomo zgodnje zaposlovanje in kasnejše upokojevanje in si prizadevali zagotoviti dostojno raven pokojnin in vzdržno pokojninsko blagajno.

Ukrepi:
1. Vse na enem mestu (VEM). Uvedba Centrov za socialno delo (CSD) kot enotne vstopno-svetovalne točke za vse oblike pomoči. Vse odločanje o socialnih pravicah in pravicah iz dolgotrajne oskrbe bo zagotovljeno na enem mestu v okviru centrov za socialno delo, kjer bodo državljanom tudi na voljo informacije in svetovanje v zvezi z uveljavljanjem pravic, dostopom do storitev v javni mreži in pomoč pri reševanju socialnih stisk.
2. Sprejetje Zakona o dolgotrajni oskrbi. Pripravili, uskladili in sprejeli bomo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo vse storitve oskbne, socialne in zdravstvene pomoči za osebe, ki so dolgotrajno odvisne od pomoči drugih, združil v enovit sistem, ki bo vključeval enotnen način dostopa do storitev in pomoč, integralno izvajanje dejavnosti v različnih oblikah ter enoten način financiranja. Zakonske rešitve bodo vzpodbujale zdravo in aktivno staranje, skupnostne oblike pomoči ter uvedle namenski solidarnostni vir financiranja dolgotrajne oskrbe, v katerega bodo vključeni obstoječi viri iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja ter vzpodbujano zasebno zavarovanje za riziko dolgotrajne odvisnosti od nege in pomoči.3. Vzpostavitev digitalne platforme za vzpodbujanje preventivnih in skupnostnih oblik pomoči. Sistematično in preventivno bomo vzpodbujali načela aktivnega in zdravega staranja, da bi tako učinkovito zmanjševali odvisnost od organiziranih oblik pomoči in povečavali čas neodvisnega življenja. Zagotovili bomo dostopnost informacij o različnih oblikah pomoči in storitvah iz nevladnega, javnega in zasebnehga sektorja na enem mestu, dosegljivem v osebni, telefonski in digitalni obliki. Za vse izvajalce pomoči in storitev bomo uvedli sistem spremljanja zadovoljstva uporabnikov kot osnove za kvalitetno odločanje za izbiro storitev ali pomoči.
4. Povečati vlogo uporabnika pri izbiri oblik in izvajalcev javne mreže. Pri odločanju o pravicah uporabnikov o upavičenosti do pomoči bomo sledili načelu, da ima uporabnik vedno na voljo več različnih oblik pomoči, med katerimi izbira tako po obliki kot glede izvajalca, ki mu bo pomoč ponudil. Tako bomo težišče odločanja prenesli na uporabnika in izvajalce postavili v položaj, da bodo dejansko tekmovali za naklonjenost uporabnikov.
5. Spodbuda za preventivne in skupnostne oblike dejavnosti in bivanja v domačem okolju. Identificirali bomo ključne razloge za nastanek odvisnosti od tuje nege in pomoči tersistematično vzpodbujali preventivne programe pri nevladnih, javnih in zasebnih izvajalcih, da bi povečali število zdravih let in neodvisnost življenja. Težišče podpornih dejavnosti bomo prenesli na skupnostne oblike s prestrukturiranjem dejavnosti obstoječih izvajalcev in podporo novim iz nevladnega, javnega in zasebnega sektorja ter z vzpodbujanjem lokalnih skupnosti, da v večji meri prevzamejo odgovornost za organiziranje skupnostnih oblik pomoči za svoje občane.
6. Poenotenje pogojev za izvajanje javnih storitev in servisov ne glede na vrsto in status izvajalca. Standardizacija, pogoji in financiranje javnih storitev bo temeljila na vsebinskih in programskih načelih ne glede na vrsto in status izvajalca. Tako bodo pogoji za izvajanje in financiranje dejavnosti temeljili izključno za zagotavljanju kadrovskih, infrastrukturnih in drugih pogojev za izvajanje dejavnosti, ne pa na statusu izvajalca, ustanoviteljstvu ali resorju delovanja, pod katerega sodi.
7. Spodbujanje stalnega in javno dostopnega ocenjevanje zadovoljstva uporabnikov z izvajalci javne mreže. Za izvajalce v javnih mrežah bo vzpostavljen sistem neodvisnega spremljanja zadovoljstva uporabnikov, kjer bodo sodelovali uporabniki storitev in bo v depersonalizirani obliki javno dostopen. Tako bomo tudi na sistemskem nivoju zagotovili krepitev vpliva uporabnika na izbiro izvajalca storitev v javni mreži.
8. Spodbujanje aktivnega sodelovanja nevladnega sektorja v različnih oblikah pomoči - socialno podjetništvo. Nevladnim organizacijam bomo v večji meri omogočili vključevanje v izvajanje storitev in programov, financiranih iz javnih sredstev, podaljšali bomo ročnost pogodb o sodelovanju z nevladnim sektorjem in okrepili nadzor nad izvajanjem tudi v vmesnih obdobjih. Tako bomo okrepili vlogo nevladnega sektorja, omogočili njegovo večjo profesionalizacijo in bolj stabilno zagotavljanje programov v okviru nevladnih organizacij,9. Uvedba vzpodbud in nagrad za prostovoljstvo. Sistematično bomo spodbujali prostovoljstvo z odpiranjem možnosti za vključevanje prostovoljcev v programe, ki so del javne mreže ali financirani iz javnih sredstev, hkrati pa bomo tudi uvedli spremljanje prostovoljskih aktivnosti posameznikov in organizacij ter jih z različnimi bonitetami vzpodbujali k aktivnemu in odgovornemu prostovoljstvu (npr. Projekt starejši za starejše).
10. Spodbujati bonuse v obliki višjih pokojnin pri kasnejšem upokojevanju in različne kolektivne in individualne oblike dodatnih pokojninskih zavarovanj. Presegli bomo upokojevanje iz polne delovne aktivnosti v popolno upokojitev z različnimi oblikami postopnega zmanjševanja delovne aktivnosti, mentorstva in možnosti legalnega obdavčljivega dela upokojencev, ki bodo tudi finančno stimulirani, da še aktivno prispevajo v procesu dela, postanejo zanimivi za delodajalce in izboljšujejo svoj finančni položaj preko izboljšanjapokojninske osnove ali pridobivanja dodanega (obdavčenega) prihodka. Pripraviti bo potrebno okvir za novo pokojninsko reformo in iskati sistemske rešitve za delovanje pokojninske blagajne. V letu 2015 bodo regres prejeli upokojenci in upokojenke, če bodo slednje dopuščale javnofinančne zmožnosti. V primeru več kot 2-3 % gospodarske rasti se bodo pokojnine ponovno usklajevale v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi države.
11. Urad za starejše. Ustanovi se delovna skupina, ki bo analizirala dosedanje področne ukrepe, katerih namen je zagotavljanje aktivnega staranja ter prilagajanje demografskim spremembam v družbi. V delovni skupini bodo sodelovali predstavniki koalicijskih strank, predstavniki področnega ministrstva in predstavniki civilne družbe.

JAVNE FINANCE
Za izhod iz ekonomske krize so, poleg ukrepov za stabilnost bančnega sektorja, privatizacija ter razdolževanje in prestrukturiranje podjetij, nujni tudi ukrepi za konsolidacijo in dolgoročno vzdržnost javnih financ. Slovenija mora po priporočilih Sveta EU iz junija 2013 znižati primankljaj sektorja države na manj kot 3 % BDP do leta 2015. Program stabilnosti je skupaj z Nacionalnim reformnim programom (oba dokumenta sta iz aprila 2014) podlaga za pripravo in izvajanje ukrepov ekonomske politike za doseganje gospodarskih in javnofinančnih ciljev države. Koalicija bo v mandatnem obdobju imela dva glavna cilja fiskalne politike:
(1) Zniževanje primankljaja sektorja države in doseganje strukturno izravnanega salda
(2) Omejitev rasti in postopna stabilizacija dolga države.
Cilj fiskalne politike bo izvajanje ukrepov za nadaljne zmanjševanje primankljaja sektorja države tako, da bomo v letu 2015 odpravili presežni primankljaj ob pogoju, da doseženi primankljaj v letu 2014 ne bo pomembneje odstopal od planiranega. Nadaljevali bomo s strukturnim prilagajanjem, ki bo Sloveniji omogočilo doseganje strukturno izravnanega salda, kar je skladno z ustavnim pravilom uravnoteženega proračuna. Dinamika in višina zniževanja primankljaja sektorja države bo odvisna tudi od gospodarskih razmer. Če se izkaže, da bodo te ugodnejše od sedanjih pričakovanj, bo zniževanje primankljaja hitrejše. Glede na to, da je Slovenija odprto gospodarstvo, morajo biti ukrepi za konsolidacijo javnih financ oblikovani tako, da bodo imeli v čim manjši meri negativne posledice na konkurenčnost in rast slovenskega gospodarstva ter da bodo obenem uveljavljeni na način, da ne bodo prizadete najbolj ranljive skupine prebivalcev.Dinamika zniževanja primankljaja sektorja države bo na strani javnih odhodkov/izdatkov dosežena s podaljšanjem veljavnosti že sprejetih ukrepov za omejevanje plač in stroškov dela v javnem sektorju. Socialni transferi ostanejo na enaki ravni, kot so sedaj, vse dokler ne bo dosežena 2,5% gospodarska rast. Prav tako bodo še naprej v veljavi ukrepi omejevanja rasti izdatkov za pokojnine, kjer bo treba pristopiti k pogajanjem za pripravo nove pokojninske reforme. Na strani izdatkov bomo izvedli tudi racionalizacijo javnih skladov in zavodov. Projektno pripravljen proračun z določitvijo prioritet in meril bo pripomogel k učinkovitejši porabi omejenih sredstev.
Na strani javnofinančnih prihodkov je osrednji cilj davčna politika, ki bo podprla ekonomske ukrepe za rast in zaposlovanje. S spremembami na področju davčne zakonodaje bomo zagotovili enakopravno obdavčitev vseh kategorij davčnih zavezancev in odpravili obstoječe razlike vvišini obdavčitve. Prioritetno pozornost bomo namenili boljšemu in bolj učinkovitemu pobiranju obstoječih javnih dajatev ter ukrepom za zmanjšanje sive ekonomije. V ta namen bomo uvedli davčne blagajne za vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Posebno pozornost bomo namenili nadzoru med prijavljenimi dohodki zavezancev in vrednostjo njihovega premoženja. Okrepili bomo postopke davčne izvršbe, hitreje reševali prekrške in povečali prisotnost inšpektorjev na terenu. Uvedli bomo davek na nepremičnine, ki bo nadomestil sedanje nadomestilo za uporabo stavbenega zemljišča, pristojbino za gozdne ceste in davke občanov. Reforma na prihodkovni strani mora biti usmerjena k spremembi strukture davkov, ne pa toliko k višanju stopenj obstoječih davkov. Na strani prihodkov bo poseben poudarek tudi na učinkovitejšemu črpanju evropskih sredstev. Slovenija slabo črpa omenjena sredstva, zato bo tudi v letu 2014 po oceni nekaterih ostalo od 150 do 200 mio evrov neizkoriščenih sredstev. Potrebno bo čimbolj kvalitetno zaključiti proces programiranja EU sredstev in vzpostaviti učinkovito strukturo za samo črpanje.
Javni dolg bo do konca leta 2014 presegel 80% BDP. Dolg se je povečal zaradi primarnega primankljaja in dokapitalizacije bank. Samo za plačilo obresti bo Slovenija letos namenila kar 1,1 milijarde evrov sredstev ali nekaj čez 3% BDP. Koalicija bo pripravila projekt postopnega zmanjševanja dolga tako, da s tem ne bo ogrožena gospodarska rast in blaginja ljudi. Za zmanjševanje dolga se bodo uporabile kupnine od prodaje podjetij v državni lasti, ki za Slovenijo niso strateškega pomena.

Ukrepi:
1. Uvedba fiskalnega pravila in vzpostavitev fiskalnega sveta. Sprejetje Zakona o fiskalnem pravilu (2015) in oblikovanje Fiskalnega sveta (2014/2015) skozi definicijo njegovih nalog in pristojnosti. Svet bo organiziran kot neodvisen strokovni organ pri predsedniku vlade. Njegova naloga bo ocenjevanje, usmerjanje in dajanje strokovnega mnenja o predlogu proračuna države z vidika njegove vzdržnosti, stabilnosti in učinkovitosti, še preden bo le-ta poslan v državni zbor. Z uveljavitvijo Zakona o fiskalnem pravilu v letu 2015 bo omogočeno, da bomo z upoštevanjem kvalitetnih realnih napovedi rasti BDP in ob strokovnem mnenju fiskalnega sveta, učinkovito upravljali javne finance glede na to ali bo država v recesiji ali v fazi konjukture.
2. Projekt priprave in uveljavitve davka na nepremičnine. Pripravili bomo nov Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin in nov Zakon o davku na nepremičnine glede na Odločbo ustavnega sodišča in novimi vsebinskimi elementi glede na stanje na nepremičninskem trgu.
3. Programski proračun. Za večjo učinkovitost porabe omejenih proračunskih sredstev bomo postopno spremenili način priprave, prikazovanja in izvrševanja proračuna države v t.i. programski proračun. Cilj projekta je načrtovati izdatke v neposredni povezavi s cilji in dejavnostmi za dosego teh ciljev. Na nivoju države bomo v skladu s sprejeto strategijo pripravili posamezne programe, določili njihovo prioriteto in izvajanje po posameznih letih. Spremljali bomo učinkovitost, odgovornost in časovno izvedbo posameznega programa.
4. Vzpostaviti učinkovito strukturo in izboljšati administrativno usposobljenost za črpanje EU sredstev. Projekt bo vključeval ukrepe za učinkovito črpanje razpoložljivih evropskih sredstev na nivoju države kot celote. Ti ukrepi bodo zajemali dobre prakse iz drugih držav, predvsem centralizacijo znanja, usklajeno delovanje in koordinacijo, strokovno pomoč subjektom, ki pripravljajo projekte, praktično izobraževanje javnih uslužbencev za črpanje, določitev meril za uspešnost črpanja in projektov ter ustrezno nagrajevanje glede na uspešnost. Potrebno bo vzpostaviti učinkovito strukturo za samo črpanje, saj so evropske zadeve sedaj povsem prepuščene linijskim ministrstvom in dogaja se nam sprejemanje zakonodaje, ki ni usklajena z EU – plačujemo kazni in teh bo brez sprememb še več.
5. Učinkovito pobiranje javnih dajatev in krepitev davčne kulture. Projektni cilj je uvedba davčnih blagajn za vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost s čimer bo dosežena širitev davčne osnove zaradi zajetja celotnega prometa posameznega subjekta. Na slednji način bo zagotovljena enakopravnejša razporeditev davčnih bremen in ustvarjene bodo možnosti za prihodnje zniževanje davčnih stopenj.6. Javna naročila. Naloga projekta bo poenostaviti sistem javnega naročanja po zgledu dobrih praks iz drugih držav EU in usposobiti kadre, da bodo znali pripraviti kvalitetne strokovne razpise in se s tem izogniti kasnejšim dopolnitvam oz. podražitvam izvedbe posameznih naročil. Uvedli bomo merila učinkovitosti oz. gospodarnosti in odgovornosti za posamezno javno naročilo. Zavzemamo se za odpravo sistema najnižje vrednosti (cena) kot edinega merila za javno naročanje. Poleg cene bomo opredelili tudi druge kriterije izbora za standardna javna naročila. Spodbujamo višjo kakovost ob ustrezni ceni in predvsem spodbujamo trajnostni razvoja, večjo kakovost gradnje in javnega prostora.
7. Izboljšanje upravljanja z državnim premoženjem s ciljem povečanja javnofinančnih prihodkov. Projekt izboljšanja upravljanja z državnim premoženjem obsega:
(1) bolj učinkovito delovanje in upravljanje Slovenskega državnega holdinga z jasno strategijo upravljanja kapitalskih naložb in jasno klasifikacijo naložb,(2) pripravo poslovnega in finančnega načrta Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB),
(3) sprejeti in začeti izvajati kodeks korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti z namenom zagotavljanja profesionalnega, transparentnega in neodvisnega upravljanja.
8. Zelena proračunska in davčna reforma. Projekt bo vključeval način in časovnico postopnega ukinjanja okolju škodljivih subvencij gospodarskim subjektom, ki s svojim delovanjem povzročajo škodo okolju. Namesto tega se bodo sredstva podeljevala projektom pametne specializacije v skladu s strategijo Slovenije. Naloga projekta bo tudi pregled obdavčitve po različnih oblikah energije glede na okoljsko škodo, ki jo posamezna vrsta energenta povzroča. Na osnovi te analize po potrebi uskladitev efektivnih davčnih stopenj. Obstaja tudi določen potencial za povečanje prihodkov z razširitvijo davčnih osnov pri “neenergetski” obdavčitvi (npr. davki na naravne vire in onesnaževanje, davki na motorna vozila). Zaradi trenutnih fiskalnih težav mora davčni sistem podpirati trajnostno usmeritev na fiskalno nevtralen način. Potrebno je spodbujati »zeleno« usmeritev, ko država namesto dobrih stvari (delo, kapital) vse bolj postopno obdavčuje slabe stvari (zeleni davki), ter tako zmanjšuje stroške dela in povečuje stroškovno konkurenčnost ter obenem zmanjšuje pritiske na okolje (dvojna dividenda).

Ključne besede:
koalicijska pogodba
osnutek koalicijske pogodbe

Zadnji članki iz rubrike:

3.7.2019 11:42:32:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2R (21. 6. 2019)

3.7.2019 11:32:50:
Predlog sprememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (21. 6. 2019)

3.7.2019 11:21:14:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (21. 6. 2019)

19.6.2019 10:43:55:
Novi predlogi davčnih sprememb - 18. 6. 2019

7.6.2019 14:18:08:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja infinanciranja terorizma

Najnovejši članki:

16.9.2019 15:52:13:
Poročilo o gibanju plač za junij 2019

16.9.2019 15:36:11:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2019

16.9.2019 12:21:38:
Poročanje o elektronskih storitvah od 1. 1. 2019

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

13.9.2019 11:11:14:
Izračun avtorskega honorarja nerezidentu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT