Opravilna številka: Sodba I Up 1172/2003
Datum: 5.4.2005

JEDRO: V postopku prisilne izterjave so pomembne okoliščine, ki se nanašajo na zakonske pogoje za uvedbo prisilne izterjave. Ti pogoji so določeni v Zakonu o davčnem postopku (v poglavju o izvršbi).

ZADEVA:

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 21.5.2001, s katero je tožena stranka zavrnila njeno pritožbo zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada P. z dne 29.8.2000, da se začne postopek prisilne izterjave neporavnanih obveznosti v znesku 4.262.572,00 SIT, zamudnih obresti v zneskih 222.034,00 SIT in 603.861,00 SIT in stroškov prisilne izterjave v znesku 1000,00 SIT.

Sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke in se sklicuje na njene ugotovitve in razloge iz izpodbijane odločbe. Navaja, da je predmet tega upravnega spora zgolj presoja zakonitosti upravnega akta, izdanega v postopku prisilne izterjave, ne pa presoja zakonitosti odločitve o pritožbi zoper odločbo o odmeri davka z dne 25.7.2000, ki je po podatkih upravnih spisov izvršilni naslov, ki se izvršuje. Tožena stranka je iz povratnice ugotovila, da je bila odločba o odmeri obveznosti tožeči stranki pravilno vročena. S potekom roka za plačilo je postala izvršljiva, ker v tem roku obveznost ni bila izvršena. Za izterjavo davčnega dolga ni potrebno, da bi odločba o odmeri postala dokončna. Po določbi 20. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP) namreč pritožba zoper odločbo o odmeri ne zadrži njene izvršitve. Pritožba zoper odločbo o odmeri torej ni ovira za uvedbo postopka prisilne izterjave, ko poteče rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Skladno z navedenim je tožena stranka pravilno in skladno z določbo 1. odstavka 46. člena ZDavP zavrnila ugovore tožeče stranke, ki se nanašajo na utemeljenost izdaje odločbe o odmeri.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ker da je ta krivična, nerazumljiva, nima prave vsebine, v pravnem pouku ni navedbe niti naslova pritožbenega sodišča. V nadaljevanju obširno pojasnjuje svoje mnenje o delovanju davčnih organov in o ugotovitvah inšpekcijskega pregleda poslovanja za leto 1998, ki je bil opravljen v postopku, v katerem je bila izdana odločba o odmeri. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v ponovno odločanje oziroma izpodbijano sodbo spremeni.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

OBRAZLOŽITEV:

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo. Izpodbijana sodba ima vse sestavne dele iz 1. odstavka 67. člena ZUS, da bi v pravnem pouku morala vsebovati navedbo naslova pritožbenega sodišča, pa ne izhaja iz ureditve ZUS niti iz Zakona o pravdnem postopku, ki se v postopku upravnega spora po določbi 1. odstavka 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS niso urejena. Po 2. odstavku 70. člena ZUS se pritožba vloži pri sodišču prve stopnje, kar je navedeno tudi v pravnem pouku izpodbijane sodbe. Izpodbijana sodba vsebuje celovito presojo dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, in ima torej tudi potrebno vsebino. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, so za odločitev v tem upravnem sporu pomembna tista dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na zakonske pogoje za uvedbo prisilne izterjave. Ti pogoji so določeni v ZDavP (z določbami poglavja o izvršbi). Sklep prvostopnega organa, s katerim je bila uvedena prisilna izterjava, vsebuje vse navedbe iz 43. člena ZDavP, kot izvršilni naslov pa navaja odločbo o odmeri, za katero so v upravnih spisih podatki, da je bila tožeči stranki pravilno vročena. Da bi tožeča stranka plačala znesek iz odločbe o odmeri, iz upravnih spisov ne izhaja, prav tako tega tožeča stranka ne zatrjuje. V pritožbi pojasnjuje zgolj svoje mnenje o delovanju davčnih organov in ugotovitvah inšpekcijskega pregleda v upravnem postopku izdaje odločbe o odmeri, vendar za te navedbe je že sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da niso upoštevne, ker se ne nanašajo na predmet tega upravnega spora. Zato z njimi tožeča stranka tudi v pritožbi ne more uspeti.

Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Zadnja sprememba: 21.5.2007

VIR:http://www.sodnapraksa.si