Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 4.9.2003

KAJ JE DOBRO VEDETI, KO NAM INŠPEKTOR POTRKA NA VRATA?

Romana Kruhar Puc, davčna svetovalka, UNICONSULT d.o.o., Ljubljana

Rubrika: Davkiprint Natisni

KAJ JE DOBRO VEDETI, KO NAM INŠPEKTOR POTRKA NA VRATA?

Davčni inšpekcijski pregled obsega preverjanje pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja davkov in prispevkov, pravilnost poslovanja, pregled knjigovodskih in drugih evidenc. Že od nekdaj je bil zavezancem neprijeten, saj je prinašal le kazni in na novo odmerjene davčne obveznosti. Z osveščenostjo zavezancev pa so tudi davčni pregledi postali zavezancem bolj prijazni (sicer redkeje, a vendarle, premiki na boljše se kažejo tudi na tem področju, saj imamo kot stranka v postopku tudi določene pravice, ki jih ne gre zanemariti).

Kaj moramo torej vedeti, ko inšpektor potrka na vrata naše pisarne?

Predvsem moramo vedeti, da naj bi davčni inšpektor praviloma najavil svoj prihod, čeprav veljavna davčna zakonodaja tega izrecno ne določa. Imamo pravico do vpogleda službene izkaznice pooblaščene uradne osebe oz. do legitimacije inšpektorja. Delovnega naloga nam po vsej verjetnosti davčni inšpektor ne bo pokazal, ker spada po interni metodologiji dela DURS-a med davčno tajnost, vendar pa bomo s tem vsaj izključili zmoto o osebi in objektu davčnega pregleda. Zgodilo se je namreč že (kot smo zvedeli na kongresu DDSS), da se je davčni inšpektor najavil in vstopil skozi napačna vrata in celo, da je konkurenčna firma pod pretvezo, da so davčni inšpektorji, svoji konkurenci odnesla potrebno poslovno dokumentacijo.

Pomembno je vedeti, da je davčni inšpektor dolžan seznaniti davčnega zavezanca, da pregledu lahko prisostvuje njegov zastopnik ali pooblaščenec (18. Člen Zakona o davčni službi - ZDS). Na tem mestu bi pripomnila, da se vsekakor splača potruditi in najeti davčnega svetovalca ali odvetnika, ki bo davčnemu zavezancu med potekom pregleda v pomoč.

Če po opravljeni legitimaciji menite, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v inšpektorjevo nepristranost, imate razlog za inšpektorjevo izločitev (izločitveni razlogi so natančno opredeljeni v 35. členu Zakona o splošnem upravnem postopku; ZUP-a). O vašem predlogu bo odločal inšpektorjev nadrejeni.

Če teh razlogov ni ali če vašemu predlogu ni ugodeno, boste kot davčni zavezanec morali inšpektorju zagotoviti primeren prostor in pogoje za nemoteno opravljanje dela. To velja tudi za računovodski servis v primeru, ko davčni zavezanec, za katerega vodi knjige, nima primernih prostorov oz. ne more zagotoviti tega pogoja.

Glede zasega listin kot ene od možnih inšpektorjevih pravic je potrebno pripomniti, da inšpektor res lahko po določbi 21. člena ZDS zaseže listine, predmete, vzorce in drugo blago, vendar le za največ 15 dni in le če:

  1. gre za zavarovanje dokazov,
  2. za natančno ugotovitev nepravilnosti ali
  3. če davčni zavezanec to uporablja za kršitve davčnih predpisov (navedeno velja enako za listine kot za blago).

V tem primeru bi bilo prav, da od inšpektorja zahtevate seznam zasežene dokumentacije z njegovim podpisom in datumom.

Dobro je tudi vedeti, da imate skladno z načelom zaslišanja stranke kot davčni zavezanec pravico ves čas sodelovati pri pregledu, dajati izjave o dejstvih in okoliščinah, ki so pomemebna za odločbo, kajti na koncu vsakega pregleda bo inšpektor izdal zapisnik, na katerega boste imeli možnost pripomb (rok 15 dni od njegove vročitve). Pripominjam tudi, da imate kot davčni zavezanec pravico vedeti, kako je davčni inšpektor presodil dokaze in zakaj je - upoštevaje načelo proste presoje dokazov in diskrecijske pravice - upošteval določene dokaze, določenih pa ne.
Na podane pripombe bo davčni inšpektor ponovno izdal dopolnilni zapisnik, zoper katerega pa ni dovoljeno dajati pripomb in šele potem bo sledila davčna odločba, zoper katero imate sicer pravico do pritožbe, vendar pa ta ne zadrži njene izvršitve.

Naj omenim še pomembno novost pri osebnem obveznem vročanju, ki je zapisana v novem Zakonu o splošnem upravnem postopku (tega je dolžan davčni organ uporabljati, če posamezna vprašanja postopka niso urejena z Zakonom o davčnem postopku). Pri obvezni osebni vročitvi bo torej poštni delavec na naslovu poiskal osebo oz. stranko, ki ji je spis namenjen. Če je ne bo doma in nihče ne bo želel prevzeti pošiljke, bo na naslovu pustil sporočilo, naj stranka prevzame odločbo na pošti v 15 dneh, 15 dan pa bo nato pomenil, da nam je bila pošiljka vročena, čeprav je nismo osebno prevzeli.

Kaj pa če smo slučajno tisti čas odsotni ali v tujini?
Tudi za to je poskrbel novi ZUP - določba 87. člena cit. zakona izrecno določa, da mora stranka, ki je odsotna več kot 30 dni, pri pošti stalnega bivališča deponirati naslov svojega pooblaščenca za vročitve. V tem primeru poštni uradnik - vročevalec vroči pošiljko njemu. Vendar pa s tem pooblaščenec za vročitve dejansko tudi zastopa stranko in s tem on vlaga pritožbo in mora vsak spis, ki ga prejme, nemudoma poslati stranki.

Se želite pritožiti?

Pritožbo kolkujete in jo vložite sami ali vaš zakoniti zastopnik oz. z vaše strani imenovan pooblaščenec. Pritožba se nato izroči naravnost ali pošlje po pošti organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji, ta pa jo bo odstopil drugostopnemu organu v nadaljnje reševanje.
Tako, z vložitvijo pritožbe ste tudi "končali" s prvostopnim davčnim organom, čaka pa vas nadaljnje sodno pravdanje pri dokazovanju svojih davčnih in pravnih pravic.

Reševanje vložene pritožbe traja približno od 6 mesecev do 2 leti ali celo več. Ampak ne obupajte. Po Zakonu o upravnih sporih (v nadaljevanju ZUS), imate možnost, da v primeru, ko drugostopenjski davčni organ v roku 2 mesecev ne odloči o vaši vloženi pritožbi, pozovete davčni organ, naj jo v roku 7 dni reši in če je ne, se smatra molk davčnega organa enako, kot da bi prejeli zavrnilno odločbo zoper vloženo pritožbo. To pomeni, da lahko po pretečenih 7 dneh sprožite upravni spor pred pristojnim upravnim sodiščem. S takšnim ravnanjem pa znatno skrajšate čas reševanja pritožbe pri drugostopnem davčnem organu; res pa je, da s tem izničite tudi 20-30% možnosti, da bi davčni organ vaši pritožbi ugodil.


Romana Kruhar Puc, davčna svetovalka, UNICONSULT d.o.o., Ljubljana


O avtorici: Romana Kruhar Puc, univ.dipl.prav., UNICONSULT, Davčno, finančno in računovodsko svetovanje, d.o.o. Področja svetovanja: davčni pregledi, svetovanje v davčnem postopku, davek na dodano vrednost, dohodnina, davek od dobička pravnih oseb, ostali davki in prispevki.
Želite postaviti vprašanje?

Ključne besede:
inšpektor
davčni pregled

Zadnji članki iz rubrike:

11.9.2019 12:23:11:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - september 2019

27.8.2019 13:27:10:
Kateri sklepi se eVročajo preko eDavkov?

14.8.2019 11:04:07:
Boniteta za uporabo električnega vozila

31.7.2019 11:14:21:
Turistična in promocijska taksa

31.7.2019 17:12:52:
Turistična taksa za bivanje v počitniškem stanovanju na Hrvaškem

Najnovejši članki:

20.9.2019 15:27:23:
Dvig limita pri brezstičnem poslovanju s 15 evrov na 25 evrov

20.9.2019 13:36:44:
Policija opozarja na (ponovno) povečan pojav spletnih goljufij

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

20.9.2019 9:42:34:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:02:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT