Mali davčni zavezanec je:

• davčni zavezanec, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oz. ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 evrov obdavčljivega prometa iz naslova opravljanja ekonomske dejavnosti in se ni prostovoljno vključil v sistem identificiranih DDV zavezancev (ni postal redni davčni zavezanec),
• davčni zavezanec, predstavnik gospodinjstva, ki dobavlja blago in storitve v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kot jo določajo predpisi o dohodnini, do višine 7.500 evrov skupnega dohodka te dejavnosti v okviru kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto in se ni prostovoljno vključil v sistem identificiranih DDV zavezancev (ni postal redni davčni zavezanec),[1]
• davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravlja le oproščene dobave blaga in storitev, od katerih se DDV ne sme odbiti (npr. opravlja le dobave iz 42. člena ZDDV-1 oziroma 44. člena ZDDV-1).

»Davčni zavezanec« je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. »Ekonomska dejavnost« obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka. Če nekdo opravlja delo odvisno oziroma v odvisnem razmerju, potem se ne šteje za davčnega zavezanca v tem delu. To pomeni, da se za davčne zavezance po ZDDV-1 ne štejejo zaposleni in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil v zvezi z delom, načina opravljanja dela, plačila za opravljeno delo in drugih odgovornosti delodajalca kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem.

Za male davčne zavezance je predpisana oprostitev obračunavanja davka na dodano vrednost. Ta oprostitev se uporablja, če se ti zavezanci ne vključijo prostovoljno v sistem DDV zavezancev, ki obračunavajo DDV, torej če se ne identificirajo za namene DDV. Velja namreč, da se lahko mali davčni zavezanci prostovoljno odločijo za obračunavanje DDV po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). To izbiro pa morajo vnaprej priglasiti davčnemu organu v elektronski obliki preko eDavkov (vložiti zahtevek za identifikacijo za namene DDV na DDV-P2 obrazcu) in jo uporabljati najmanj 60 mesecev.

Za davčnega zavezanca se šteje tudi vsaka oseba, ki priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo, ki ga kupcu odpošlje ali odpelje prodajalec ali kupec ali druga oseba za njun račun na ozemlje Unije. Za obdavčitev (priložnostne) dobave novega prevoznega sredstva veljajo posebna pravila.

Posebna ureditev (oprostitev) za male davčne zavezance se ne uporablja za:

• dobave novih prevoznih sredstev[2];
• dobave blaga in storitev, ki jih v Sloveniji opravi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža.

Obstajajo tudi pravila, kaj se šteje v obdavčljiv promet in kaj ne.

Obdavčljivi promet obsega naslednje zneske, brez DDV:

• znesek obdavčenih dobav blaga in storitev;
• znesek transakcij, ki so oproščene v skladu z 52., 53., 54. in 55.  členom ZDDV-1
• znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena ZDDV-1 ter zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.

V obdavčljivi promet se ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.

V obdavčljiv promet se pri fizični osebi všteva obdavčljiv promet, ki ga fizična oseba dosega iz naslova opravljanja neodvisne gospodarske dejavnosti (kot samostojni podjetnik, zasebnik oziroma fizična oseba).

Upoštevati je potrebno tudi, da se obdavčljiv promet sešteva, če povezane osebe opravljajo dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave. Za namene določitve skupnega obdavčljivega prometa se upošteva znesek obdavčljivega prometa v obdobju 12 mesecev, ki ga vsaka povezana oseba doseže sama. Za povezane osebe se štejejo osebe, ki so določene kot povezane osebe v predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih in fizičnih oseb.

Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev obračunavanja DDV, ne obračunava DDV in ga zato tudi ne sme izkazovati na računih. Obenem pa tudi nima pravice do odbitka DDV, ki ga plača ob nabavah.

Obveznost predložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV (za vstop med redne davčne zavezance) tako ne velja:

a) če davčni zavezanec utemeljeno pričakuje, da v obdobju 12 mesecev ne bo presegel prometa v znesku 50.000 eurov;

b) za davčnega zavezanca iz drugega odstavka 94. člena ZDDV-1 (predstavnik kmečkega gospodinjstva, če je skupni katastrski dohodek vseh članov gospodinjstva v preteklem letu nižji od 7.500 evrov katastrskega dohodka);

c) če davčni zavezanec na ozemlju Slovenije opravlja le oproščene dobave blaga in storitev, od katerih se DDV ne sme odbiti.

Iz gradiva DDV pri malih davčnih zavezancih, ki opravljajo storitve v tujini