Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 19.5.2014 15:46:11

Vlada sprejela mnenje Vlade RS k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o dohodnini

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje Vlade RS k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o dohodnini

Vlada RS je na 58. redni seji, ki je potekala 15. maja 2014, določila besedilo mnenja Vlade Republike Slovenije k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o dohodnini, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Francem Bogovičem.

Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Francem Bogovičem je 17. 4. 2014 Državnemu zboru predložila v obravnavo Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o dohodnini (ZDoh-2N), s katerim se predlaga spremembe na področju sistema ugotavljanja davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Predlaga se:

- povišanje prihodkovnega praga za vstop v sistem normiranih odhodkov iz sedanjih 50.000 evrov na 100.000 evrov prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju,

- dodatno pogojevanje za podjetnike, ki želijo vstopiti v sistem normiranih odhodkov, in v preteklem koledarskem letu presegajo prihodkovni prag 50.000 evrov, in sicer da so v podjetju samozaposleni za polni delovni čas oziroma imajo zaposleno vsaj eno osebo za polni delovni čas,

- dvig višine normiranih odhodkov s sedanjih 70 % na 80 % davčno priznanih prihodkov.

Ugotovitve Vlade RS:

1. Predlog zakona ne temelji na opravljenih ocenah in analizah, ki bi temeljile na dejanskih podatkih in upoštevale celokupen položaj davčnih zavezancev (tudi nedavčni vidik) ter ne upošteva dejstva, da sistem normiranih odhodkov pomeni odstop od obdavčevanja po ekonomski moči, preko katerega se pri obdavčevanju dohodkov v splošnem uresničuje ustavno načelo enakosti pred zakonom.

2. Zavezanci se pri odločanju za vstop v sistem obnašajo racionalno in pri odločitvi upoštevajo svoj celokupen položaj, in ne samo položaj z davčnega vidika, kar je pri ocenjevanju sistema normiranih odhodkov treba upoštevati.

3. Predvideva se, da bi lahko bil pomemben dejavnik za vstop v sistem, potreba po računovodskih informacijah za druge (nedavčne) namene in vodenje poslovnih knjig v okviru lastnega podjetja ali nakup predmetne storitve od zunaj. Računovodske informacije, ki se jih lahko zagotavlja z vodenjem ustreznih poslovnih knjig, so pomembne in koristne v prvi vrsti za samega davčnega zavezanca za sprejemanje ustreznih odločitev v podjetju, za pridobivanje virov financiranja ter v odnosih s poslovnimi partnerji oziroma strankami. Razpoložljivi podatki kažejo, da zavezanci v velikem deležu vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva (69 % zavezancev), kar velja tudi za zavezance z majhnim obsegom poslovanja do 50.000 evrov davčno priznanih prihodkov (nekaj manj kot 61 % zavezancev). Obstaja velika verjetnost, da večina zavezancev, ki vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, teh ne vodijo sami.

4. Zavezanci so v zelo različnih položajih in večje kot so poenostavitve pri določanju davčne osnove, večja je neenakost, zato je potrebna pri določanju višine normiranih odhodkov in višine prihodkovnega pogoja za vstop v sistem, zmernost, da ne bi prišlo za posamezne skupine davčnih zavezancev (dejavnosti z majhnim deležem odhodkov v prihodkih) do nesorazmerno velike davčne ugodnosti, glede na dejansko ekonomsko moč, ter da ne bi prišlo do vplivanja na obnašanje zavezancev, z namenom kvalifikacije za vstop v sistem normiranih odhodkov. Visoki normirani odhodki lahko predstavljajo še dodatno spodbudo, kar je že tako tendenca zaznana na trgu dela v Sloveniji, da se formalno določeni dohodki prikazujejo kot dohodki, doseženi v neodvisnem razmerju (dohodki iz dejavnosti), čeprav gre, glede na ekonomsko in pravno vsebino razmerja, za odvisno razmerje in s tem za dohodke iz zaposlitve, kar povzroča z vidika varstva pravic delavcev nesprejemljive prakse na trgu delo in erozijo davčne osnove. Nadalje je potrebno upoštevati, da se iz dohodka, ugotovljenega za davčne namene, izhaja tudi pri določanju obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost in določanju pravic iz naslova socialno varstvenih in družinskih prejemkov.

5. Veljavni prag prihodkov (50.000 evrov) je usklajen tudi s pragom za opcijski vstop v sistem DDV. Zavezancu, ki presega prag 50.000 evrov in ki bi po predlagani ureditvi lahko vstopil v sistem normiranih odhodkov, ob tem pa bi bil zavezanec za DDV, predlagana rešitev z višjim pragom ne bi pomenila bistvene administrativne poenostavitve.

6. Potrebno upoštevati tudi namen in pomen javne objave letnih poročil po ZGD-1 in utemeljenost različne obravnave glede na statusno obliko organiziranja (podjetnik, družba), saj mora družba voditi poslovne knjige in sestaviti letno poročilo ne glede na velikost. Če se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov po ZGD-1 za samostojnega podjetnika, namreč tudi ni obveznosti vodenja poslovnih knjig in sestavljanja letnih poročil in posledično obveznosti javne objave.

7. Od skupaj skoraj 97.000 analiziranih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, bi lahko, glede na veljavne pogoje (prihodki ne presegajo 50.000 evrov, ne glede na število zaposlenih) davčno osnovo na poenostavljen način ugotavljalo okrog 77,0 % vseh zavezancev, dejansko pa jih je le dobrih 15.000 zavezancev ali 15 % analiziranih zavezancev. Veljavni prihodkovni prag ni prenizko določen, saj zajema praktično večino zavezancev in bi torej samo ob uveljavitvi zvišanja prihodkovnega praga na 100.000 evrov zajeli le še manjši delež zavezancev, in sicer 11%.

8. Predlog ne dosega osnovnega cilja zakona, in sicer dostopnost spremenjenega davčnega sistema širšemu krogu zavezancev. Po oceni, temelječi na finančnem prihranku, in sicer davek in stroški administriranja, bi bil ugodnejši za dodatnih 6.600 zavezancev. Nadalje pa ima predlog zakona tudi negativne finančne posledice na državni proračun (po oceni za 1,1 mio evrov manj davčne obveznosti) oziroma davčno ugodnost za zavezance, ki so že v sistemu (po oceni v višini 4,4 mio evrov oziroma okoli 233 evrov na zavezanca). Pri tem pa ne moremo niti oceniti, kot tudi ne z gotovostjo trditi, da bi lahko administrativno ugodnejši način ugotavljanja davčne osnove imel učinke na zmanjšanje sive ekonomije.

9. Določba predlaganega novega četrtega odstavka 48. člena ZDoh-2 (dodatni pogoj zaposlitev vsaj enega delavca za polni delovni čas najmanj šest mesecev neprekinjeno) je neizvedljiva, nejasna in tudi nomotehnično neskladna.

Glede na navedene ugotovitve Vlada RS predlogu zakona nasprotuje.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 9:36:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z valutami v slovenskih predpisih

12.9.2019 9:31:02:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

7.9.2019 17:52:56:
Pojasnila glede dodatka za delovno aktivnost (DDA)

7.9.2019 16:46:42:
Novost na področju varnosti potrošnikov pri plačevanju v okviru spletne trgovine: zahteva po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti uporabnika

Najnovejši članki:

16.9.2019 15:52:13:
Poročilo o gibanju plač za junij 2019

16.9.2019 15:36:11:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2019

16.9.2019 12:21:38:
Poročanje o elektronskih storitvah od 1. 1. 2019

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

13.9.2019 11:11:14:
Izračun avtorskega honorarja nerezidentu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT