Vlada Republike Slovenije je na 57. redni seji, ki je potekala 8. maja 2014, določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 in ga pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po nujnem postopku.

Osnovni cilj zakona je uzakoniti rešitve, ki bodo omogočile tekoče in nemoteno izvrševanje sprejetega proračuna. Predlog zakona ne uzakonja posebnih načel ali temeljnih proračunskih principov, saj so ta opredeljena v 2. členu Zakona o javnih financah (ZJF). Tem načelom predlog zakona tudi sledi, prav tako pa sledi tudi ostali ureditvi, kot jo postavlja ZJF.

Predlagana novela določa namenski prihodek proračunskega sklada za štipendije in sicer iz dajatve od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega in občasnega dela upokojencev na podlagi 27.f člena Zakona o urejanju trga dela. Potrebno je namreč upoštevati, da opredelitev namenskosti v področnem zakonu ne zadostuje in da mora vsak namenski prihodek pripoznati ali zakon, ki ureja javne finance ali pa letni zakon o izvrševanju proračuna za posamezno leto.

Nadalje se s predlaganim zakonom zaostrujejo pogoji za izplačila iz proračuna iz naslova črpanja EU sredstev in sicer v smeri, da bo moral neposredni uporabnik proračuna vložiti več napora v pravočasno pripravo zahtevkov za povračilo EU sredstev v državni proračun. Na ta način se želi povečati učinkovitost vračanja EU sredstev v državni proračun.

Določa se tudi možnost prerazporeditve pravic porabe iz računa finančnih terjatev in naložb v račun financiranja, saj se ugotavlja, da v računu finančnih terjatev in naložb, pravice porabe ne bodo v celoti porabljene, v računu financiranja pa zaradi dokapitalizacije bank ob koncu leta 2013, ni bilo mogoče načrtovati točnega obsega izdatkov za servisiranje javnega dolga.

Nova je določba, po kateri lahko vlada ali občina kot ustanovitelj posrednega proračunskega uporabnika odloči, da se presežki prihodkov nad odhodki pri posrednih proračunskih uporabnikih usmerijo v proračun države oziroma občine ali da se zmanjšajo transferi posrednemu proračunskemu uporabniku, pri katerih so izkazani presežki. Ugotavlja se namreč, da nekateri posredni uporabniki proračuna razpolagajo z obsegom sredstev, ki bistveno presega njihove potrebe. Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da med naloge posrednih uporabnikov proračuna praviloma ne sodijo vlaganja v stvarno premoženje, saj je ta obveznost podeljena ustanovitelju. Iz predlagane ureditve so izvzeti tisti posredni uporabniki, ki imajo premoženje v lasti (npr. univerze).

Uveljavitev novele ZIPRS1415 sama po sebi ne bo imela neposrednih finančnih posledic za državni proračun ali druga javna finančna sredstva, saj se s predlaganim zakonom ne uvajajo novi prihodki niti se ne določajo ukrepi, ki bi imeli neposredne finančne učinke na odhodkovni strani državnega proračuna ali drugih blagajn javnega financiranja. Možni pa so posredni finančni učinki, če se bodo ustanovitelji posrednih proračunskih uporabnikov odločili za uporabo mehanizmov, ki jih predlog zakona uveljavlja.

Vir: MF