Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 12.5.2014 15:19:49

Vlada RS o Predlogu odgovora na poslansko vprašanje v zvezi z izplačilom razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada RS o Predlogu odgovora na poslansko vprašanje v zvezi z izplačilom razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij

Vlada Republike Slovenije je na 57. redni seji, ki je potekala 8. maja 2014, sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Andreje Črnak Meglič v zvezi z izplačilom razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

V pisnem poslanskem vprašanju poslanko zanima, na kakšen način in na kakšni zakonodajni podlagi je zakonodajalec predvidel poplačilo ¾ plačnih razmerij v primeru koncesionarjev ter ali so za to predvidena dodatna sredstva, ki jih zagotovi koncedent.

Vlada republike Slovenije v nadaljevanju podaja odgovor na poslansko vprašanje:

Zakon o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU), je začel veljati 7.12.2013. Na podlagi 5. člena ZNIRPJU je bilo objavljeno Navodilo za izvršitev določb 2. in 3. člena omenjenega zakona.

V skladu s 1. členom ZNIRPJU so upravičenci do izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1.10.2010 do 31.5.2012 vsi, ki so bili v navedenem obdobju:

  • v delovnem razmerju pri delodajalcu javnega sektorja in drugih delodajalcih, ki so v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodbami dejavnosti in poklicev zavezani, da izplačujejo plačo in druge prejemke v skladu s predpisi in kolektivnimi pogodbami, ki veljajo za javni sektor,
  • so bili v skladu z Aneksom št. 2 h KPJS upravičeni do odprave tretje četrtine nesorazmerij in
  • jim razlika v izplačilih zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah (plača, nadomestila plače v breme delodajalca, drugi prejemki iz delovnega razmerja v breme delodajalca in zamudne obresti) še ni bila izplačana ali ni bila izplačana v celoti.

Iz 2. člena ZNIRPJU izhaja, da je zavezanec za izplačilo državni organ, samoupravna lokalna skupnost, javna agencija, javni sklad, javni zavod, javni gospodarski zavod oziroma druga oseba javnega prava, ki je posredni uporabnik državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti (subjekt javnega sektorja), pri katerem je imel upravičenec sklenjeno delovno razmerje v obdobju od 1.10.2010 do 31.5.2012 oziroma subjekt javnega sektorja, ki je upravičencu izplačal nadomestilo plače v breme delodajalca ali drug prejemek iz delovnega razmerja. Zavezanec za izplačilo je tudi drug delodajalec, ki je v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodbami dejavnosti in poklicev zavezan, da izplačuje plače in druge prejemke v skladu s predpisi in kolektivnimi pogodbami, ki veljajo za javni sektor (na primer: koncesionar). Samo dejstvo, da je bil nekdo koncesionar, še ne pomeni, da je bil zavezan izplačevati plače in druge prejemke v skladu s predpisi in kolektivnimi pogodbami, ki veljajo za javni sektor. Navedeno je potrebno preveriti v vsakem konkretnem primeru posebej.

V drugem odstavku 41.b člena Zakona o socialnem varstvu je navedeno, da storitve, ki jih zakon določa kot javno službo, opravljajo v okviru mreže javne službe pod enakimi pogoji javni socialno varstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu.

Za zaposlene v varstveno delovnih centrih je pri določanju plač relevanten Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Omenjeni aneks določa, da se za delodajalce in pri njih zaposlene delavce, za katere ne velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in izvajajo dejavnost v okviru javne mreže zdravstvene službe ali socialno varstvene dejavnosti, kot obvezni minimalni standardi smiselno uporabljajo določbe ZSPJS, določbe podzakonskih aktov sprejetih na njegovi podlagi, ki urejajo napredovanje v plačne razrede, delovno uspešnost in položajni dodatek ter določbe Kolektivne pogodbe za javni sektor in določbe tega aneksa (torej Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva).

Iz zapisanega izhaja, da je koncesionar dolžan zaposlenim, ki opravljajo storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, obračunati in izplačati plače v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami, ki urejajo plače javnih uslužbencev (obvezni minimalni standardi). Koncesionar je torej zavezanec za izplačilo razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev po ZNIRPJU, v kolikor so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • na podlagi podeljene koncesije je opravljal dejavnost v obdobju od 1.10.2010 do 31.5.2012 (torej je bila za navedeno obdobje sklenjena koncesijska pogodba) in
  • zavezan je bil izplačevati plače in druge prejemke v skladu s predpisi in kolektivnimi pogodbami, ki veljajo za javni sektor in
  • razlika v izplačilih zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah (plača, nadomestila plače v breme delodajalca, drugi prejemki iz delovnega razmerja v breme delodajalca in zamudne obresti) zaposlenim še ni bila izplačana ali ni bila izplačana v celoti.

Glede vprašanja, ali bo koncedent zagotovil dodatna sredstva za izplačilo razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah, pa dodatnih sredstev ni bilo in tudi niso predvidena ne za javne zavode kot tudi ne za koncesionarje.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je javne zavode in koncesionarje, ki izvajajo storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, v januarju 2014 obvestilo, da v proračunu Republike Slovenije ni posebej zagotovljenih sredstev za izplačilo razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah ter da sredstva v ta namen zagotovijo iz razpoložljivih virov poslovanja v okviru zakonskih rokov.

Vir: MNZ

Zadnji članki iz rubrike:

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 9:36:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z valutami v slovenskih predpisih

12.9.2019 9:31:02:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

7.9.2019 17:52:56:
Pojasnila glede dodatka za delovno aktivnost (DDA)

7.9.2019 16:46:42:
Novost na področju varnosti potrošnikov pri plačevanju v okviru spletne trgovine: zahteva po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti uporabnika

Najnovejši članki:

16.9.2019 15:52:13:
Poročilo o gibanju plač za junij 2019

16.9.2019 15:36:11:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2019

16.9.2019 12:21:38:
Poročanje o elektronskih storitvah od 1. 1. 2019

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

13.9.2019 11:11:14:
Izračun avtorskega honorarja nerezidentu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT