Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 10.3.2002

Računi za predplačila ali "avansni" računi po prvem oktobru 2002

Robert Kovačič

Rubrika: Davkiprint Natisni

Računi za predplačila ali "avansni" računi po prvem oktobru 2002

Prvega oktobra 2002 se bo začel uporabljati novi zakon o davku na dodano vrednost, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS številka 67/2002, dne 26.07.2002. Na podlagi tega pa je bil objavljen tudi novi pravilnik, in sicer v Uradnem listu RS številka 79/2002, ki bistveno drugače (v členih 72 do vključno 83) kot dosedaj ureja izstavljanje računov za prejeta predplačila.

Za tiste, ki jih podrobneje zanimajo določbe pravilnika, sem na koncu vsake zapisane zakonske dikcije, v oklepaju navedel številko člena in odastavek pravilnika. Ostalim se opravičujem za suhoparen podatek.

Davčni zavezanec mora za vsako prejeto predplačilo izdati račun ali drug dokument, ki služi kot račun, in sicer v dveh izvodih (72./1. in 79./1.). To pomeni, da je potrebno račun za predplačilo izstaviti tako tistim, ki ga potrebujejo za odbitek vstopnega DDV, kot tudi tistim, ki ga ne potrebujejo za odbitek vstopnega DDV (potrošniki,...).

Pomembno je tudi, da poznamo definicijo prejetega predplačila: “Predstavlja plačilo za nameravan promet blaga oziroma storitev z vključenim DDV, iz katerega izračuna znesek DDV z uporabo preračunane stopnje v skladu s tretjim odstavkom 38. člena tega pravilnika” (79./1.). To bi lahko pomenilo, da denar, ki nam ga nekdo nakaže po pomoti ali pa ne na podlagi neke ponudbe ali pa predračuna, ne predstavlja predplačila. Pri izračunu znesek DDV, ki je vsebovan v plačilu, se uporablja preračunana davčna stopnja, ki se izračuna na naslednji način, če gre za stopnjo 20 %: 0,20/1,10; oziroma, če gre za stopnjo 8,5 %: 0,085/1,085. Ko se pri izračunu vsebovanega DDV v predplačilu uporabi omenjeni način, potem ne prihaja do razlik med obračunanim DDV na računu za predplačilo in običajnim računom.

Novost je rok za izdajo računa za predplačilo, ki je po novem najkasneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je predplačilo prejeto (79./2.). Menim, da v nekaterih primerih ta določba izboljšuje prejšnjo situacijo (8 dni po prejemu obračunati DDV), če pa bo prispel denar na transakcijski račun zadnjega v mesecu, pa bo potrebno dokument izstaviti oziroma datirati na ta dan.

Od prvega oktobra 2002 je tudi črtana določba prejšnjega pravilnika, kjer davčnemu zavezancu, ki je opravil dobavo blaga oziroma opravil storitev v osmih dneh po prejemu predplačila, ni bilo potrebno izstaviti računa za predplačilo, ampak samo en dokument-račun. Računa za predplačilo pa ni potrebno izstaviti davčnim zavezancem, ki dobavlja blago oziroma storitve na podlagi vnaprejšnjega plačila (naročnine, najemnine, članarina ipd.). Ti dobavitelji lahko izdajo račun zadnji dan obdobja, na katerega se plačilo nanaša (80./1.).

Račun, ki ga davčni zavezanec izda za prejeto predplačilo v skladu s 34. členom ZDDV (davčnim zavezancem in tudi ostalim na zahtevo), mora vsebovati podatke o vrsti in količini blaga oziroma opis storitve, ki jih bo dobavil za prejeto predplačilo (73./3.). Poleg tega je potrebno navesti tudi datum predvidene dobave blaga oziroma izvršitve storitve.

Vsebina računa za predplačilo po 34. členu od 01.10.2002:

1. ime izdajatelja/prejemnika avansnega računa

2. sedež izdajatelja/prejemnika avansnega računa

3. davčna št. izdajatelja/prejemnika avansnega računa

4. kraj izdaje

5. datum izdaje

6. datum predvidene dobave blaga oziroma izvršitve storitve

7. datum prejema predplačila

8. zaporedna številka izdanega računa za predplačilo

9. Vrsta blaga oz. storitev

10. Količna (ME)

11. Znesek z DDV

12. Znesek DDV po preračunani stopnji

13. Stopnja DDV(ali 16,6667 %, ali pa 7,8341 %)

14. Znesek brez DDV

15. Skupaj DDV vključen v predplačilu

16. Skupaj vrednost brez DDV

POZOR: “Če po danem predplačilu ne pride v celoti ali deloma do dobave blaga ali storitve, se v celoti ali deloma izgubi pravica do odbitka vstopnega DDV, račun z obračunanim DDV pa je potrebno popraviti. Ta določba velja na glede na to, ali je bilo opravljeno vračilo predplačila ali ne” (98./1.).

Pravilnik po novem tudi določa, da je potrebno ob dobavi blaga oziroma storitve na računu, na katerem obračuna dobavo blaga oziroma storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačila. Na tem (pravem) računu navede tudi številko izdanega računa za prejeto predlačilo (79./3.). Pravilnik torej določa, da je potrebno odšteti samo DDV. Ker pa moramo kot izdajatelj računa našega kupca obvestiti, koliko nam morebiti še dolguje, je potrebno odšteti vsaj vrednost z DDV, če ne tudi davčne osnove.

Zaokroževanje na računih

Še nekaj besed o zaokroževanju zneskov na računih. Na računu se zneski izkazujejo v tolarjih in tudi v stotinih. Načeloma se ne sme ničesar zaokroževati, razen stotinov pri vrednosti blaga oziroma opravljene storitve z vključenim DDV, ki se lahko zaokroži navzgor, če je 50 ali več stotinov, oziroma navzdol, če je manj kot 50 stotinov (glej primer 2). Po mojem mnenju je zaokroževanje smiselno samo v trgovini na drobno, za vse ostale pa ne vidim posebnega pomena, še zlasti, če smo pri nakazovanju zneskov natančni.

Primer 2: cena radirke je 45,40 tolarjev, DDV je 9,08 tolarja in vrednost z DDV znaša 54,48 tolarja. Če stranka kupi eno radirko, potem se lahko šele pri vrednosti z vključenim DDV naredi stotinsko izravnavo, to je na 54,00 tolarjev. V primeru, da pa bi stranka kupila osem radirk, pa bi znašala vrednost z vključenim DDV 435,84 tolarjev, in končna vrednost z izravnavo bi lahko znašala 436,00 tolarjev.

Za zaključek bi želel opomniti vse, ki nakazujejo denarna sredstva oziroma opravljajo plačilni promet, da naj bodo pri nakazovanju točni. Točni v toliko, da ne dajete “napitnin” v obliki višjega plačila svojemu dobavitelju (na primer račun znaša 5.452,85, plača pa se 5.453,00), saj s tem višjim plačilom povečata davčno osnovo za obračun DDV. V 21. členu ZDDV je namreč določeno, da predstavlja davčno osnovo vse kar dobavitelj prejme, in za to višjo razliko je potrebno izstaviti tudi račun, kar je določeno v prvem odstavku 72. člena novega pravilnika.

O avtorju: Robert Kovačič svetuje podjetjem pri zmanjševanju davčnega tveganja in pomaga optimirati davčne obveznosti. Pišete mu lahko na info@svetovalci.com ali obiščete spletno stran www.svetovalci.com , kjer se lahko naročite na brezplačno e-publikacijo Poslovni odmevi.

Zadnji članki iz rubrike:

11.9.2019 12:23:11:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - september 2019

27.8.2019 13:27:10:
Kateri sklepi se eVročajo preko eDavkov?

14.8.2019 11:04:07:
Boniteta za uporabo električnega vozila

31.7.2019 11:14:21:
Turistična in promocijska taksa

31.7.2019 17:12:52:
Turistična taksa za bivanje v počitniškem stanovanju na Hrvaškem

Najnovejši članki:

16.9.2019 15:52:13:
Poročilo o gibanju plač za junij 2019

16.9.2019 15:36:11:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2019

16.9.2019 12:21:38:
Poročanje o elektronskih storitvah od 1. 1. 2019

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

13.9.2019 11:11:14:
Izračun avtorskega honorarja nerezidentu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT