Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 14.4.2014 15:33:21

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona trošarinah

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona trošarinah

Vlada RS je na 54. redni seji, ki je potekala 10. aprila 2014, določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona trošarinah.

S predlogom zakona se predlaga naslednje temeljne rešitve:

a) Mayotte

Zaradi spremembe položaja Mayotteja v razmerju do Evropske unije in posledično spremembe Direktive Sveta 2008/118/ES, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2013/61/EU, po kateri je Mayotte, tako kot ostale najbolj oddaljene regije iz 349. člena Pogodbe o delovanju Evropske Unije, izključen iz področja uporabe navedene direktive, predlog spremembe 1. člena ZTro v zvezi z opredelitvijo ozemelj oziroma območij, za katera se uporabljajo posamezna pravila o obdavčevanju blaga in storitev s trošarino, spreminja definicijo čezmorskih ozemelj Francije, ki so del carinskega območja Unije in štejejo za »tretje ozemlje«, to je del državnega ozemlja Francije, ki pa ni njen sestavni del.

b. Tobačni izdelki

S 3. členom predloga zakona se spreminja znesek trošarine za tobačne izdelke iz 51. člena veljavnega zakona, in sicer za cigarete, cigare in cigarilose, drobno rezani tobak in drug tobak za kajenje.

Za cigarete se trošarina zviša iz 101 evra na 106 evrov za 1000 kosov cigaret iz razreda tehtane povprečne drobnoprodajne cene cigaret.

Za drobno rezani tobak se veljavna trošarina v znesku 75 evrov za en kilogram zviša in hkrati pa se spremeni struktura obdavčitve tako, da se ta plačuje v absolutnem znesku (40 evrov za en kilogram) in 35 % od drobnoprodajne cene. Namen zvišanja in spremenjene strukture obdavčitve drobno rezanega tobaka za zvijanje cigaret je, da bi sledila zvišanju obdavčitve cigaret. Po veljavni ureditvi je obdavčitev drobno rezanega tobaka s trošarino vezana na maso (na kg) in ta absolutni znesek različno obremenjuje ročno zvito cigareto, odvisno od uporabljenega tobaka. Na trgu se je pojavil t.i. ekspandirani tobak, katerega masa je, ob enakem volumnu, skoraj dvakrat nižja od običajnega tobaka. Glede na te lastnosti, predlagatelj ocenjuje, da je primerno spremeniti davčno osnovo in drobno rezani tobak obdavčiti namesto s specifično trošarino (glede na maso), tudi s proporcionalno trošarino (glede na DPC). S tem se bo sistem obdavčitve približal obdavčitvi cigaret, kjer je 50 % trošarine vezano na drobnoprodajno ceno, 50 % pa na količino. Razlika v obdavčitvi med omenjenima vrstama tobaka (običajni ali ekspandirani) se ustvari predvsem zaradi nižje obdavčitve ekspandiranega tobaka, katerega prodajna cena brez dajatev na kilogram in volumen je sicer višja, a to nadomesti nižja obdavčitev, ki je odvisna od mase in ne drobnoprodajne cene tobaka.

Trošarina za cigare in cigarilose se zviša s 5 % na 6 % od drobnoprodajne cene in hkrati določi minimalni prag v višini 20 eurov, to je tisti najnižji znesek, ki ga mora doseči zavezanec za 1000 kosov navedenega izdelka. Minimalni prag doseže svoj namen v primeru t.im. nizkocenovnih cigar ali cigarilosov, kjer je drobnoprodajna cena za zavojček 20-ih kosov pod 6,6 evra.

S spremembo osmega odstavka se namesto dosedanjega termina »preostali tobak za kajenje« uporabi termin »drug tobak za kajenje«. Sprememba je redakcijske narave in je upoštevana na predlog lektorske službe.

c. Zemeljski plin

V skladu z veljavnim ZTro nastane obveznost za plačilo trošarine v trenutku sprostitve zemeljskega plina iz trošarinskega skladišča v porabo, pri uvozu zemeljskega plina iz tretje države ali vnosu iz druge države članice EU. Dobavitelj zemeljskega plina se mora registrirati kot imetnik trošarinskega dovoljena, hramba zemeljskega plina v plinovodih se šteje hrambo v trošarinskem skladišču. Po sprostitvi zemeljskega plina iz plinovodov, t.j. preko odjemnega mesta končnega odjemalca, mora dobavitelj oziroma trošarinski zavezanec obračunati in plačati trošarino.

Če ima zavezanec trošarinsko dovoljenje, je zemeljski plin lahko v režimu odloga plačila trošarine; v tem primeru obveznost plačila trošarine nastane šele, ko je plin dobavljen končnemu porabniku. Trošarinsko dovoljenje pa lahko pridobijo le družbe, registrirane v Republiki Sloveniji. Trenutno veljavna ureditev določitve trenutka nastanka dogodka za obračun trošarine za zemeljski plin je torej enaka kot pri ostalih trošarinskih izdelkih (splošna ureditev). Veljavna ureditev za zemeljski plin je bila vzpostavljen pred sprejemom Direktive Sveta 2003/96.

Direktiva Sveta 2003/96 zaradi posebnosti pri distribuciji in dobavi zemeljskega plina in električne energije po prenosnem in distribucijskem omrežju kot trenutek nastanka obveznosti za plačilo trošarine določa trenutek, ko je plin ali električna energija dobavljena končnemu porabniku s strani dobavitelja. Če dobavitelj nima sedeža na ozemlju države, kjer se vrši dobava, je za plačilo trošarine zavezano podjetje, ki je prejemnik zemeljskega plina ali električne energije in je registrirano v državi dobave.

Po sprejemu Direktiva Sveta 2003/96 se je v letu 2006 uvedla poenostavljena ureditev za električno energijo, za zemeljski plin se je ureditev ohranila. Na podlagi obravnave specifičnih primerov dobave zemeljskega plina ter spremljanje količin zemeljskega plina v trošarinskem skladišču oziroma v distribucijskem in prenosnem omrežju, se je izkazalo da je potrebno ureditev za zemeljski plin v zakonu urediti na način, kot to velja za električno energijo.

S predlagano rešitvijo ureditve za zemeljski plin je trošarinski zavezanec za zemeljski plin iz omrežja dobavitelj zemeljskega plina končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji, končni odjemalec oziroma oseba, ki zemeljski plin za svojo končno porabo pridobi v državah članicah EU oziroma ga uvozi iz tretjih držav ali sistemski operater prenosnega ali distribucijskega omrežja oziroma druga oseba, ki odvzame zemeljski plin iz omrežja za lastno rabo. Končni odjemalec je končni porabnik zemeljskega plina, ki ima na odjemnem mestu nameščene merilne naprave za ugotavljanje porabe zemeljskega plina skladno z zakonom, ki ureja energetiko.

Obveznost za obračun trošarine takrat, ko je zemeljski plin odvzet iz prenosnega oziroma distribucijskega omrežja zemeljskega plina in dobavljen končnemu odjemalcu na priključno mesto, ali ko končni odjemalec vnese oziroma uvozi zemeljski plin v Republiko Slovenijo ali ko sistemski operater prenosnega ali distribucijskega omrežja oziroma druga oseba odvzame zemeljski plin iz omrežja za lastno rabo.

Uvoz ali vnos zemeljskega plina v Republiko Slovenijo se izvrši v trenutku, ko ga končni odjemalec na odjemnem mestu prevzame iz omrežja zemeljskega plina.

č. Vračilo trošarine za dodana biogoriva

V skladu z ZTro se za energente, katerim se doda biogorivo, omogoča vračilo plačane trošarine oziroma oprostitev plačila trošarine sorazmerno deležu dodanega biogoriva, vendar do največ 5 %. Za biogoriva, v skladu z ZTro se štejejo bioetanol (etilni alkohol-C2H5OH), biodizel (mono alkil (običajno metil) ester maščobnih kislin), etil tertio butileter (imenovan tudi ETBE) bioplin (mešanica plinov: metana-CH4 (več kot 45 vol.%), ogljikovega dioksida-CO2 in v sledovih dušika-N2, vodika-H2 in vodikovega sulfida-H2S), biodimetileter (CH3-O-CH3) ter biometanol.

Evropski Parlament in Svet sta sprejela Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/30/ES z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza (UL L št. 123 z dne 17. 5. 2003, str. 42), 23. aprila 2009 pa je bila sprejeta Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2003/30/ES. Direktiva 2009/28/ES državam članicam Evropske unije nalaga, da zagotovijo najmanjši delež rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu, in da za ta namen pri dajanju goriv na trg določijo za svoja območja ciljne vrednosti teh deležev.

Direktiva 2009/28/ES določa za države članice, da je delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa v letu 2020 najmanj enak 10% končne porabe energije v prometu v državi članici. Republika Slovenija je s prenosom direktive v nacionalno zakonodajo, t.j. z Uredbo o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Uradni list RS št. 103/07, 92/10 in 74/11), določila nacionalne referenčne vrednosti oziroma ciljne vrednosti deležev letne količine biogoriv, danih na trg v Republiki Sloveniji za pogon motornih vozil, in sicer 7 % za leto 2014 in 7,5 % za leto 2015. Delež biogoriv se izračuna na podlagi njihove energetske vrednosti glede na energetsko vrednost vsega v prometu uporabljenega motornega bencina in dizelskega goriva.

Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki izhajajo iz Poročila o ukrepih za spodbujanje uporabe biogoriv, celotni prodaji goriv za uporabo v prometu in deležu biogoriv za leto 2012, ki ga je dne 4.7.2012 na seji potrdila Vlada Republike Slovenije, je v letu 2012 biogoriva na trgu ponujalo 24 oz. 25 registriranih in identificiranih distributerjev, ki so skladno z uredbo poročali ministrstvu. Na podlagi tako pridobljenih podatkov, podatkov izvajalcev spremljanja kakovosti tekoči goriv in biogoriv ter podatkov Carinske uprave Republike Slovenije o oprostitvah plačila trošarine, je količina biogoriv (čistega biodizla, biodizla primešanega fosilnemu dizlu in bioetanola oziroma ETBE primešanega motornim bencinom) v letu 2012 znašala 37.032.097 kg (podatek vključuje goriva iz zalog preteklega leta) oz. 16.658.079 kg (podatki CURS o prodaji). V Republiki Sloveniji je v letu 2012 proizvajal biodizel le en registrirani proizvajalec, ki ga je proizvedel za 1059 ton; zanj je uporabil oljno ogrščico (ni bila pridelana na kmetijskih površinah v Republiki Sloveniji) in sojino olje (iz uvoza).

V letu 2012 so v prometu v Republiki Sloveniji pogonska goriva mineralnega izvora nadomeščali predvsem z biodizlom ter v manjšem obsegu z drugimi biogorivi kot sta bioetanol in bio ETBE. Biodizel se je kot pogonsko gorivo uporabljal pretežno v mešanici z običajnim fosilnim dizelskim gorivom, v manjši meri pa tudi kot čisti biodizel. Večina biogoriva je bila prodana kot mešanica biodizla in dizla, pri čemer vsebnost biodizla večinoma ni presegla 5 % oziroma je povprečni masni delež biogoriv v gorivih za transport znašal le 3,16 odstotka.

Z navedeno davčno olajšavo se spodbuja distributerje pogonskih goriv, da na trgu ponujajo fosilna goriva z dodanimi biogorivi. Za fosilno gorivo, kateremu je dodano biogorivo, končni kupec plača polno trošarino, zato razlika med polno trošarino in oprostitvijo plačila trošarine za dodano biogorivo obdrži distributer pogonskega goriva. Gorivo se prodaja kot fosilno gorivo, brez označbe da mu je dodano biogorivo. V letu 2012 je oprostitev plačila trošarine distributerjev znašala 24 mio EUR, za leto 2013 pričakujemo za 30 mio EUR oprostitev plačila trošarine. Oprostitev plačila dela trošarine oziroma ukinitev tega davčnega potroška ne vpliva na drobnoprodajno ceno fosilnih goriv za končne potrošnike.

Ukrep, ki izhaja iz leta 2003, je bil namenjen spodbujanju rabe obnovljivih virov v prometu ter spodbujanju nacionalne proizvodnje obnovljivih virov za pogon, saj se je ponudba tovrstnih izdelkov za pogon pričela razvijati.

Evropska zakonodaje je sledila razvoju trga obnovljiv virov tako, da je težišče spodbujanja trga prenesla v spodbujanje izpolnjevanja okoljskih ciljev in predpisala uporabo teh, že dovolj razvitih izdelkov iz obnovljivih virov energije. Obveznost dodajanja biogoriv tako izhaja že iz nacionalnih in predpisov EU, zato spodbude za ta namen niso ustrezne. Države članice obnovljive vire, že z namenom pridobitve javnofinančnih virov, ne izvzemajo iz obdavčitve, pač pa jih obdavčujejo, glede na njihovo energetsko vsebnost in vsebnost emisij CO2 ter drugih emisij, tako kot energetske vire fosilnega izvora.

d. Mazalna olja

V ZTro je med izdelke, ki so predmet trošarinskega nadzora, na podlagi predloga Carinske uprave Republike Slovenije, dodan izdelek, ki je po osnovni rabi mazalno olje, uporablja pa se lahko za pogon (ali ogrevanje) za dizelske motorje. Izdelki so uvrščeni v tarifno oznako 2710 19 91 oziroma 2710 19 99 in imajo fizikalne lastnosti baznih oziroma mazalnih olj, ki so zelo blizu fizikalnim lastnostim plinskega olja, zato možnost njihovega mešanja s pogonskimi gorivi oziroma samostojna uporaba za pogon predstavlja veliko tveganje za izogibanje plačevanja trošarine.

Države članice, ki so pri uporabi tega izdelka zaznale velike utaje plačevanja trošarine, so na Evropsko Komisijo, ki deluje v okviru Trošarinskega odbora, naslovile predlog za dopolnitev Energetske direktive, da se izdelek umesti v trošarinski nadzor. Na odboru potekajo razprave, odločitev glede predloga še ni bila sprejeta. Med državami članicami največ utaj in zlorab z rabo izdelka ugotavljajo Poljska, Češka, Slovaška, Avstrija ter druge. Republika Slovenija predlog umestitve izdelka med trošarinski nadzor podpira. Države članice so svojo nacionalno zakonodajo, za zajezitev razširitve rabe izdelka brez plačila trošarine, že prilagodile. V Republiki Sloveniji je že zaznan prevoz večjih količin teh izdelkov. Rabe izdelka za pogon v rezervoarjih, pa zaradi lastnosti izdelka, ki je po fizikalnih lastnostih enak plinskemu olju, carinski organ ne more nadzorovati. Z umestitvijo izdelka v nacionalni trošarinski nadzor se bo tako carinskemu organu omogočil nadzor nad skladiščenjem in uporabo izdelka. Z zlorabo izdelka za pogon se v Republiki Sloveniji zmanjšuje povpraševanje po dizelskem gorivu in posledično pomeni izpad prihodka iz naslova trošarin.

V letu 2013 je bilo tudi na območju Republike Slovenije v okviru preiskovalnih aktivnosti zaznano povečano trgovanje z mazalnimi olji.

Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se bo začel 1. maja 2014.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

23.9.2019 16:18:41:
Vlada o stanju davčnega dolga

23.9.2019 16:17:44:
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede naraščanja bolniške odsotnosti

23.9.2019 16:15:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin v turistične namene

23.9.2019 16:12:40:
Vlada se je seznanila s poročilom projektnega sveta za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin

23.9.2019 16:11:51:
Vlada določila predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021

Najnovejši članki:

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

23.9.2019 12:47:31:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

23.9.2019 12:47:49:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

23.9.2019 12:48:07:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (19. 09. 2019)

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT