1. marca se je pričela uporabljati sprememba Zakona o urejanju trga dela, ki je bila objavljena v Uradnem list RS, št. 100/13. Navedena sprememba v pretežni meri spreminja področje opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.

Opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku je urejeno v Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12-ZUJF, 21/13, 63/13-ZIUPTDSV, 63/13 in 100/13; v nadaljnjem besedilu: ZUTD) in Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.; v nadaljevanju: ZDR-1). Z navedenima predpisoma se je v slovenski pravni red prenesla tudi Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (v nadaljevanju: Direktiva 2008/104/ES). ZUTD v določbah 163. do 179 a. člena regulira dejavnost zagotavljanja dela delavcev, ZDR-1 (59. do 63. člen) pa ureja pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku ter razmerja med delodajalcem za zagotavljanje dela, uporabnikom in napotenim delavcem.

1. V skladu z ureditvijo ZUTD je opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod njegovim nadzorom in v skladu z njegovimi navodili ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika v okviru njegove registrirane dejavnosti.

Delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev uporabniku je vsaka pravna ali fizična oseba, ki sklepa pogodbe o zaposlitvi z delavci zaradi zagotavljanja njihovega dela uporabniku in pridobi dovoljenje za opravljanje navedene dejavnosti ter je pri ministrstvu, pristojnemu za delo vpisana v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku ali v evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.

Napoteni delavec je delavec, ki ima z delodajalcem za zagotavljanje dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in katerega delo delodajalec za zagotavljanje dela zagotavlja uporabniku, pri katerem delavec začasno dela. Uporabnik je vsaka pravna ali fizična oseba, za katero na način opisan zgoraj začasno dela napoteni delavec.

Čas zagotavljanja dela napotenega delavca je čas, v katerem napoteni delavec opravlja delo pri uporabniku. Element začasnosti napotitve, upoštevaje Direktivo 2008/104/ES, izhaja tudi iz ureditve ZDR-1 (61. člen, prvi odstavek), posebej pa iz določbe 55. člena, ki določa, da delodajalec praviloma ne sme sklepati ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti. Izjeme so izrecno določene v zakonu. V dveletno časovno omejitev opravljanja dela za določen čas na istem delu se pri uporabniku upošteva tudi opravljanje dela napotenega delavca.

2. ZUTD podrobneje določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati delodajalec, ki želi opravljati navedeno dejavnost:

• da mu v obdobju zadnjih dveh let ni bila pravnomočno izrečena globa zaradi kršitve predpisov, ki urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo tujcev, varnost in zdravje pri delu, zaposlovanje na črno ter trg dela;
• da v obdobju zadnjih dveh let ni imel neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova plačila za delo;
• da v obdobju zadnjih dveh letih ni bil objavljen na seznamu davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi in na seznamu nepredlagateljev obračunov, ki ga objavljata Davčna uprava Republike Slovenije in Carinska uprava Republike Slovenije, in na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti;
• da izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister, pristojen za delo;
• da ima kot svojo glavno dejavnost registrirano dejavnost posredovanja začasne delovne sile;
• da predloži bančno garancijo najmanj v višini 30.000 evrov;
• da ima pravna ali fizična oseba, ki ima sedež v drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ustanovljeno podružnico na območju Republike Slovenije.

3. Posebnosti pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku podrobneje ureja ZDR-1 v določbi 61. člena. Bistvena posebnost te pogodbe o zaposlitvi v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi sklenjeno med delavcem in delodajalcem, ki opravlja npr. storitveno dejavnosti, v kateri delavec in delodajalec opredelita delo, ki ga bo delavec opravljal v delovnem procesu, ki ga izvaja delodajalec, je dogovor, da bo delavec začasno delal pri drugih uporabnikih, na kraju in v času, ki je določen z napotitvijo delavca na delo k uporabniku. Poleg tega je v okviru posebnosti pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem za zagotavljanje dela, upoštevaje zakonsko določene minimalne standarde, potrebno dogovoriti:

• čas, za katerega delavec in delodajalec za zagotavljanje dela sklepata pogodbo o zaposlitvi ( nedoločen oziroma določen čas);
• da sta višina plačila za delo in nadomestila odvisni od dejanskega opravljanja dela pri uporabniku, upoštevaje kolektivne pogodbe in splošne akte, ki zavezujejo posameznega uporabnika;
• v primeru zaposlitve za nedoločen čas - višino nadomestila plače za čas predčasnega prenehanja dela pri uporabniku oz. za čas, ko delodajalec za zagotavljanje dela delavcu ne zagotavlja dela pri uporabniku;
• vrednotenje minulega dela (potreben je tudi dogovor med delodajalcem za zagotavljanje dela in uporabnikom, kako se bo upošteval dodatek za delovno dobo v času napotitve delavca k uporabniku);
• način uresničevanja pravice delavca do izobraževanja, izpopolnjevanja oz. usposabljanja,
• število dni letnega dopusta, ki ga delavec izrablja v dogovoru z delodajalcem za zagotavljanje dela in uporabnikom in višino regresa za letni dopust (potreben je tudi dogovor med delodajalcem za zagotavljanje dela in uporabnikom, kako se bo določil letni dopust glede na posebna merila za določitev letnega dopusta pri uporabniku in upoštevaje trajanje napotitve).

4. Neposredno na podlagi zakonske ureditve ima uporabnik do delodajalca za zagotavljanje dela obveznosti in odgovornosti in sicer:

• seznanitev delodajalca za zagotavljanje dela z obstojem okoliščin, zaradi katerih je začasna napotitev delavcev in uporaba njihovega dela prepovedana;
• odgovornost za pravilnost in popolnost podatkov o obstoju razlogov za zaposlitev za določen čas;
• seznanitev delodajalca za zagotavljanje dela o pogojih za opravljanje dela delavca in predložitev ocene tveganja.

Za razliko od pogodbenega odnosa, ki ga vzpostavlja uporabnik z delodajalcem, ki izvaja storitve oziroma s podizvajalcem, ZDR-1 kot pravno podlago za napotitev delavca na delo k uporabniku določa pisen dogovor med delodajalcem za zagotavljanje dela in uporabnikom, v katerem določita medsebojne pravice in obveznosti, kot tudi pravice in obveznosti delavca in uporabnika. Vsebino tega dogovora ZDR-1 tudi podrobneje ureja.

V pisnem dogovoru delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik ne moreta izključiti odgovornosti uporabnika za spoštovanje določb zakona, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov uporabnika o varovanju zdravja pri delu ter o delovnem času, odmorih in počitkih. Dogovor mora vsebovati tudi dogovor o izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju delavca v času napotitve pri uporabniku.

ZDR-1 izrecno določa tudi odgovornost uporabnika za pravilnost in popolnost podatkov o plačilu za delo, ki jih daje delodajalcu za zagotavljanje dela za namene obračuna plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, in subsidiarno odgovornost uporabnika za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja delavcu za obdobje, ko je delavec pri njem opravljal delo.

5. ZDR-1 posebej ureja tudi pravila in minimalne standarde uresničevanja delovnopravnih upravičenj napotenih delavcev pri uporabniku in sicer:

• uporabnik in delavec morata v času opravljanja dela delavca pri uporabniku glede pravic in obveznosti upoštevati določbe zakona, kolektivnih pogodb, ki zavezujejo uporabnika, oziroma splošnih aktov uporabnika;
• pravica napotenih delavcev do uporabe ugodnosti, ki jih uporabnik zagotavlja svojim delavcem v zvezi z zaposlitvijo;
• seznanitev napotenih delavcev z vsemi veljavnimi splošnimi akti delodajalca. V ta namen morajo biti splošni akti delodajalca vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino;
• pisna seznanitev napotenih delavcev prostih delih oziroma o javni objavi prostih del na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije)

V skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu je uporabnik dolžan zagotavljati napotenim delavcem v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu enako obravnavo kot redno zaposlenim delavcem.

Ministrstvo, pristojno za delo, poudarja, da nadzor nad delovno zakonodajo in obravnavo konkretnih primerov opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Novosti in postopki so opisani naslednji povezavi.

Vir: MDDSZ