Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 21.3.2014 15:58:01

Vlada določila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekcijskem nadzoru

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada določila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekcijskem nadzoru Racunovodja.com

Vlada RS je na 50. redni seji, ki je potekala 19. marca 2014, določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Kot je v svoji odločbi ugotovilo Vrhovno sodišče RS, je določba trenutno veljavnega ZIN glede pridobivanja osebnih podatkov od fizičnih in pravnih oseb, ki sicer niso stranke v inšpekcijskem postopku, vendar pa s temi podatki razpolagajo, pomanjkljiva, zaradi česar je bilo treba v predlagani noveli natančno določiti, da je v teh primerih od navedenih oseb, zaradi interesov izvedbe inšpekcijskega nadzora, mogoče pridobivati tudi osebne podatke.

Predlog zakona širi obseg veljavnosti ZIN v celoti tudi za Inšpektorat RS za obrambo. Hkrati se predlaga tudi razširitev veljavnosti organizacijskih določb v celoti na upravno inšpekcijo, inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev, inšpekcijo za plače v javnem sektorju in proračunsko inšpekcijo.

Predlaga se skrajšanje roka za opravljanje izpita za inšpektorja, in sicer iz enega leta na šest mesecev. V interesu inšpektoratov je namreč, da novo zaposleni javni uslužbenci ali premeščeni javni uslužbenci, ki še niso opravili strokovnega izpita za inšpektorja, čim prej izpolnijo pogoj za začetek opravljanja dela na delovnem mestu, kjer se kot pogoj za zasedbo delovnega mesta zahteva opravljen strokovni izpit za inšpektorja. Hkrati se predlaga tudi dopolnitev določbe glede posledic neoprave strokovnega izpita za inšpektorja.

Glede izvajanja pooblastil inšpektorjev se na predlog nekaterih inšpektoratov zakon dopolnjuje tudi z možnostjo navideznega nakupa blaga ali storitve. Kot primer navajamo neizdajanje računov za prodano blago ali opravljene storitve. V teh primerih bi lahko inšpektorji nadzor učinkovito vršili na način, da se inšpektor identificira kršitelju po storjeni kršitvi predpisov. Na ta način zbiranja podatkov o domnevni kršitvi se bo ponudnika blaga in storitev identificiralo, hkrati pa se bo tudi neposredno ugotovilo dejansko stanje ter s tem možnost ukrepanja. Na ta način pravice zavezancev ne bodo kršene ali prizadete, v nadaljevanju postopka pa se bodo morali zavezanci izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za nadaljnjo odločanje v postopku inšpekcijskega nadzora.

Z namenom smotrne porabe proračunskih sredstev se ukinja inšpekcijsko značko, prav tako pa se z namenom racionalizacije dela inšpektorjev uvaja letni program dela, ki bo temeljil na načelu izvrševanja skladnosti inšpekcijskih pregledov. Letni program dela bo tako temeljil na vsebini in obsegu rednih nalog nadzora in nalog glede na oceno tveganja za vsa področja pristojnosti inšpektorata. Pri določanju letnega programa dela se bodo upoštevale tudi informacije glede zgodovine zavezancev in druge informacije glede pojavov tveganj ali sumov tveganj. Na ta način se bodo morale informacije oziroma pomembni podatki, ki se tičejo druge inšpekcije, sistematično izmenjevati. Boljše sodelovanje in usklajevanje dela inšpektoratov bo vplivalo na izboljšanje uspešnosti in večje učinkovitosti. Letno planiranje dela bo omogočilo usklajen pristop za izvedbo inšpekcijskih pregledov, še posebej, ker se bo na predlog ministra, pristojnega za upravo, vlada seznanila s strateškimi usmeritvami in prioritetami inšpektoratov.

Dodatno bo k racionalizaciji dela inšpektorjev pripomogla tudi predlagana sprememba na področju komuniciranja z vlagatelji v postopku. Na podlagi predlagane dopolnitve določbe, ki ureja stranke v postopku, bo inšpektor vlagatelja obvestil o svojih ukrepih le enkrat, in sicer po opravljenem inšpekcijskem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma po ustavitvi inšpekcijskega postopka.

Zaradi jasnosti glede odrejanja ukrepov inšpektorja za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti je treba dopolniti tudi določbo, ki ureja to področje, in sicer tako, da bo jasno, da lahko inšpektor ustrezne ukrepe odredi le na podlagi in v skladu z ZIN ali drugim zakonom.

Kazenski določbi sta preoblikovani in usklajeni z Zakonom o prekrških, odpravlja pa se tudi dvome inšpektorjev pri določanju globe v primerih, ko je ta za isto dejanje, vendar v drugačni višini, določena globa v posebnem zakonu.

Vir: MNZ

Zadnji članki iz rubrike:

28.5.2020 13:57:38:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

29.5.2020 15:11:34:
Finančna uprava RS poslala drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2019

28.5.2020 22:28:11:
Pojasnilo 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 15

28.5.2020 13:21:43:
Vlogo za začasno denarno nadomestilo lahko oddate najkasneje do 31. maja 2020

28.5.2020 13:02:54:
Prenehanje začasnih ukrepov v upravnih in drugih javnopravnih zadevah

26.5.2020 17:05:32:
Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT