Pojasnilo št. 4230-738521/2013-4 z dne 19. 3. 2014

Davčnega zavezanca zanima, kakšna stopnja DDV se uporabi v naslednjih primerih:

• uporaba fitnes studia, stranke uporabljajo fitnes naprave brez trenerja,
• uporaba fitnes studia, stranke vadijo na fitnes opremi pod vodstvom trenerja,
• vodena vadba aerobike, stranke plačajo ure aerobike.

Na vprašanje odgovarjamo:

Pri določitvi, ali gre v konkretnem primeru za uporabo športnega objekta, za katero se uporabi nižja stopnja DDV, je pomembno:

• ali gre za športni objekt, tj. za športno dejavnost opremljeno in urejeno površino in prostor,
• ali se daje v uporabo končnim potrošnikom, tj. osebam, ki objekt uporabljajo za ukvarjanje s športom ali drugim osebam, ki športni objekt dajejo na razpolago osebam za ukvarjanje s športom, ali za nadaljnje trženje ter
• ali se uporablja za športno dejavnost.

Dajanje v uporabo fitnes studia končnim potrošnikom, pri čemer le ti uporabljajo fitnes naprave brez trenerja, ter dajanje v uporabo športnega objekta za vodeno vadbo aerobike, je obdavčeno po nižji stopnji DDV.

Za določitev stopnje DDV za dajanje v uporabo fitnes studia končnim potrošnikom, pri čemer le ti uporabljajo fitnes naprave pod vodstvom trenerja, je v vsakem posameznem primeru treba ugotoviti, kaj je glavni namen transakcije (uporaba športnega objekta ali vodena vadba na fitnes napravah).

Storitev vodenja vadbe aerobike je obdavčena po splošni stopnji.

Davčnim zavezancem priporočamo, da v primerih dvoma glede uvrstitve posameznih storitev v SKD, za pojasnilo oziroma razlago zaprosijo Statistični urad Republike Slovenije.

Na podlagi 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A in 101/13-ZIPRS1415) se DDV obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev, razen za dobave blaga in storitev, za katere zakon določa, da so obdavčene po nižji, 9,5 % stopnji. Seznam dobav blaga in storitev, od katerih se obračunava in plačuje DDV po nižji stopnji, je določen v Prilogi I k ZDDV-1, ki je sestavni del zakona. Če določenega prometa blaga ali storitev ni mogoče uvrstiti med dobave iz Priloge I k ZDDV-1, podlage za uporabo nižje davčne stopnje ni.

V skladu s 14. točko Priloge I k ZDDV-1 se nižja stopnja DDV uporablja za uporabo športnih objektov. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12 in 54/13) v 57. členu določa, da so športni objekti iz 14. točke Priloge I k ZDDV-1 za športno dejavnost opremljene in urejene površine in prostori. Nižja stopnja DDV se obračunava od uporabe športnih objektov, ki jih upravljavec športnega objekta (lastnega ali najetega) za plačilo oddaja v uporabo končnim potrošnikom – osebam, ki objekt uporabljajo za ukvarjanje s športom ali drugim osebam, ki športni objekt dajejo na razpolago osebam za ukvarjanje s športom (na primer svojim članom, zaposlenim, učencem), ne pa davčnim zavezancem, ki športni objekt uporabljajo za nadaljnje trženje. Če torej upravljavec športnega objekta le tega za plačilo oddaja v uporabo davčnemu zavezancu, ki športni objekt uporablja za nadaljnje trženje, se uporabi splošna, 22 % davčna stopnja.

Po določbah 146. člena ZDDV-1 se za razvrstitev dejavnosti uporablja standardna klasifikacija dejavnosti (v nadaljevanju: SKD). Po pojasnilu Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju: SURS), ki je pristojno za razlago SKD, se uporaba fitnes studia, ne glede na to, ali stranke vadijo pod vodstvom trenerja ali ne, ter vodena vadba aerobike (pa tudi npr. pilatesa, TNZ, tečaj zumbe,…) uvrščata med športne dejavnosti, in sicer v šifro 93.130 Obratovanje fitnes objektov, zato se v tem primeru, če so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji (gre za športni objekt in za dajanje v uporabo končnim potrošnikom), uporabi nižja stopnja DDV.

Primeroma navajamo še, da pa se med športne dejavnosti ne uvrščajo npr. poučevanje borilnih športov, veščin (npr. tai chi), trening gimnastike in joge (te dejavnosti se uvrščajo v šifro 85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije) ter plesni tečaji (le ti se uvrščajo v šifro 58.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti), zato se nižja stopnja DDV v teh primerih ne uporabi.

V zvezi s športno vadbo pa je treba za uvrstitev v SKD natančneje opisati, za kakšno vrsto športne vadbe gre. Kot že navedeno, je za razlago SKD pristojen SURS, zato predlagamo, da davčni zavezanec tako v tem primeru kot v primeru dvoma glede uvrstitve posameznih storitev v SKD za pojasnilo oziroma razlago zaprosi SURS.

Če torej davčni zavezanec za plačilo daje v uporabo končnim potrošnikom športni objekt za ukvarjanje s športom (za dejavnosti, ki se v SKD uvrščajo pod športne dejavnosti), se uporabi nižja davčna stopnja. Kot končni potrošniki se štejejo osebe, ki objekt uporabljajo za ukvarjanje s športom ali druge osebe, ki športni objekt dajejo na razpolago osebam za ukvarjanje s športom (ga ne uporabljajo za nadaljnje trženje). Če pa davčni zavezanec končnim potrošnikom opravi na primer storitev vodene vadbe, pa ne gre za storitev uporabe športnega objekta, zato je ta storitev obdavčena po splošni stopnji DDV. Če davčni zavezanec uporabo športnega objekta opravi v okviru storitve vodene vadbe, gre za enotno storitev vodene vadbe, obdavčeno po splošni stopnji DDV.

V praksi so v primeru uporabe fitnes studia, pri čemer končni uporabnik uporablja fitnes naprave pod vodstvom trenerja, možne različne situacije, zato konkretnega odgovora glede stopnje DDV ne moremo dati, pojasnjujemo pa naslednje:

Če je glavni namen vodena vadba na fitnes napravah, ne gre za storitev uporabe športnega objekta, zato je ta storitev obdavčena po splošni stopnji DDV.

Če pa storitev trenerja šteje za pomožno transakcijo, ki za stranko ni cilj, ampak sredstvo, s katerim lahko pod najboljšimi mogočimi pogoji uporablja glavno transakcijo izvajalca storitev, gre za enotno storitev dajanja športnega objekta v uporabo, ki je obdavčena po nižji stopnji DDV.

Dodajamo še, da so v skladu z 12. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih nepridobitne organizacije nudijo osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se udeležujejo športne vzgoje, oproščene plačila DDV. Več v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za oprostitev plačila DDV po navedeni določbi zakona je predstavljeno v pojasnilu DURS, št. 4230-22/2009-2 z dne 10. 4. 2009.

Če izvajalci storitev iz 12. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 niso osebe javnega prava, morajo za oprostitev plačila DDV izpolnjevati tudi pogoje, določene v 43. členu ZDDV-1. Osebe, ki izpolnjujejo navedene pogoje, lahko uveljavljajo oprostitev plačila DDV na podlagi predhodne priglasitve, ki jo predložijo davčnemu organu v elektronski obliki.