Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 17.3.2014 11:18:07

Vlada sprejela predlog stališča RS k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela predlog stališča RS k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU

Vlada RS je na 49. redni seji, ki je potekala 14. marca 2014, sprejela predlog stališča RS k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU. Slovenija podpira ukrepe na ravni EU, ki preprečujejo oziroma zmanjšujejo prekomerna tveganja v bančnem sistemu in zmanjšujejo tveganja javnih financ pri reševanju bank. Ker je namen predlagane uredbe zmanjšati sistemska tveganja, finančne težave in število propadov velikih, kompleksnih in med seboj povezanih subjektov v finančnem sistemu, zlasti kreditnih institucij, RS predlog uredbe podpira. Republika Slovenija se bo pri sprejemanju uredbe zavzemala, da bodo kriteriji za uvrstitev banke med globalno sistemsko pomembne institucije, ki bodo podvržene omejitvam pri njihovem poslovanju, zajeli vse institucije, katerih tveganja bi lahko imela resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo in da bodo omejitve poslovanja sorazmerne z zastavljenimi cilji.

Evropska unija (EU) se od začetka finančne krize ukvarja s temeljito prenovo zakonodaje, ki ureja finančne subjekte in njihov nadzor, z namenom ustvariti varnejši, zanesljivejši, preglednejši in odgovornejši finančni sistem, ki bo deloval v dobro gospodarstva in družbe kot celote. Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU (uredba) predstavlja ključni del odziva EU na dilemo v zvezi s kreditnimi institucijami, ki so prevelike, da bi propadle. Poglavitni cilj predlagane uredbe je preprečiti tveganja v bančnem sistemu EU, ki niso obvladljiva, na način, da se omeji umetno napihovanje bančnih bilanc, zlasti dejavnosti, ki so povsem špekulativne narave, s tem pa zmanjšati tveganje, da bodo morali pri reševanju propadlih bank sodelovati davkoplačevalci, ter zmanjšati stroške in zahtevnost morebitnega reševanja. Predlog uredbe tudi pomembno dopolnjuje direktivo, ki določa okvir za sanacijo in reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD).

Pravna podlaga za uredbo je 114. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki dovoljuje sprejetje ukrepov za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Predlagana uredba se bo uporabljala za tiste evropske banke, ki bodo izpolnjevale eno od naslednjih meril:

(a) banka je na podlagi Direktive 2013/36/EU uvrščena med globalno sistemsko pomembne institucije;
(b) banka tri leta zapored presega naslednja pragova: (i) njena bilančna vsota znaša vsaj 30 milijard EUR in (ii) njena trgovalna dejavnost znaša vsaj 70 milijard EUR ali 10 % njene bilančne vsote.

V zvezi s poslovanjem bank, ki bodo izpolnjevala merila za uvrstitev med globalno sistemsko pomembne institucije, predlog uredbe:

- prepoveduje trgovanje za svoj račun s finančnimi instrumenti in blagom, t. j. trgovanje za svoj račun z izključnim namenom ustvarjanja dobička za banko, saj tovrstna dejavnost po eni strani predstavlja veliko tveganje, po drugi strani pa nobenih oprijemljivih koristi za stranke banke ali širše gospodarstvo;

- nadzorniku dodeljuje pooblastila in v nekaterih primerih obveznost, da zahtevajo prenos drugih visoko tveganih dejavnosti trgovanja (npr. vzdrževanje trga, kompleksni izvedeni finančni instrumenti in posli listinjenja) na ločene pravne trgovalne subjekte v skupini; cilj tega ukrepa je izogniti se tveganju, da bi se banke izognile prepovedi opravljanja nekaterih dejavnosti trgovanja s skritim trgovanjem za svoj račun, ki bi lahko postalo preveč obsežno ali bi vključevalo visoko stopnjo finančnih vzvodov ter bi lahko izpostavilo tveganju celotno banko in širši finančni sistem; banke bodo sicer imele možnost, da se temu ukrepu izognejo, če bodo nadzorniku dokazale, da nastala tveganja zmanjšujejo z drugimi sredstvi;

- določa predpise o ekonomskih, pravnih in poslovnih povezavah ter povezavah glede upravljanja med ločenim trgovalnim subjektom in preostalo bančno skupino.

Predvidoma naj bi Evropski parlament in Svet končno besedilo uredbe sprejela do junija 2015. Evropska komisija bo potrebne delegirane akte za izvedbo ključnih določb sprejela najkasneje do 1. 1. 2016, medtem ko bo seznam bank, ki jih zajema ta uredba, in bank, za katere se uporablja odstopanje, prvič objavljen 1. 7. 2016, nato pa vsako leto. Prepoved trgovanja za svoj račun bo začela veljati s 1. 1. 2017, določbe o ločitvi trgovalnih dejavnosti od kreditnih institucij pa s 1. 7. 2018.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

24.9.2019 7:48:01:
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko v zvezi s plačilnimi listami

23.9.2019 16:18:41:
Vlada o stanju davčnega dolga

23.9.2019 16:17:44:
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede naraščanja bolniške odsotnosti

23.9.2019 16:15:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin v turistične namene

23.9.2019 16:12:40:
Vlada se je seznanila s poročilom projektnega sveta za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin

Najnovejši članki:

24.9.2019 11:16:16:
Kako se državljan BIH lahko zaposli v Sloveniji?

24.9.2019 10:57:01:
Vzorec dvojezične pogodbe o zaposlitvi za delavce iz Srbije

24.9.2019 8:19:50:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za avgust 2019

24.9.2019 8:03:52:
Sklep o zamenjavi poškodovanih eurobankovcev

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT