Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 7.2.2018 0:07:06

Rezident Slovenije - zaposlitev v tujini pri tujem delodajalcu

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

Rezident Slovenije - zaposlitev v tujini pri tujem delodajalcu

Če prebivate v Sloveniji, dohodek iz delovnega razmerja (npr. plačo) pa prejemate iz tujine, se praviloma za davčne namene štejete za rezidenta Slovenije po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). To pomeni, da morate poročati davčnemu organu v Sloveniji tudi o dohodkih, prejetih iz tujine. Davčna obveznost posameznika je namreč odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Tako je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir zunaj Slovenije (tj. od svetovnega dohodka).

Rezidenti Slovenije morajo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), dohodke iz delovnega razmerja, ki jih dosegajo z delom v tujini, napovedati že v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente, kot tudi pri poračunu dohodnine na letni ravni.

1.1 Kako izpolnim to obveznost?

Oddate izpolnjen obrazec Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente, kjer napoveste dohodke, prejete iz tujine.

ZDavP-2 različno določa roke za vložitev napovedi za dohodke iz zaposlitve glede na to, ali gre za redne ali občasne dohodke. Davčni zavezanec rezident mora za redni mesečni dohodek, prejet iz delovnega razmerja, vložiti pri davčnem organu Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine za rezidente, in sicer v 15 dneh od dneva, ko je v davčnem letu prvič prejel dohodke iz delovnega razmerja. Taka napoved velja za celo davčno leto, razen kadar se dohodki zavezanca povečajo za več kot 10 odstotkov ali ko se za več kot 10 odstotkov spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na višino akontacije dohodka iz delovnega razmerja. Davčni zavezanec rezident mora ponovno vložiti napoved v 15 dneh od dneva, ko je prejel spremenjeno višino rednega mesečnega dohodka iz delovnega razmerja ali ko se spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na višino akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, če ta sprememba znaša več kot 10 %.

V primeru, ko gre za neredne dohodke kot so npr. regres, božičnica, trinajsta plača in podobno, morajo davčni zavezanci rezidenti napovedati tovrstne dohodke do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

Na podlagi vložene napovedi davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve. Zavezanec za plačilo akontacije dohodnine na podlagi odločbe o odmeri akontacije dohodnine je davčni zavezanec sam.

1.2 Kako se obrazec izpolni?

Primer izpolnjenega obrazca medletne napovedi za odmero akontacije dohodnine.

1.3 Katere olajšave oziroma znižanja davčne osnove lahko uveljavljam v napovedi?

 Uveljavljate lahko:

1.4 Kaj se zgodi, če sem med letom pravilno napovedoval dohodke in oddajal medletne napovedi?

Prejeli boste informativni izračun dohodnine (najkasneje do 31. maja tekočega leta za preteklo leto), ki se bo štel za odločbo o odmeri dohodnine, če nanj ne boste podali ugovora zoper informativni izračun dohodnine v roku 15 dni od prejema. Informativni izračun bo poleg drugih podatkov (podatki o dohodku, olajšavah, ki ste jih uveljavljali, ipd.) vseboval tudi podatke o dohodkih iz tujine.

Kljub temu, da ste med letom oddajali medletne napovedi, je treba odbitek tujega davka zaradi priznanja pri izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni, uveljavljati tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine.

Davčni organ sestavi informativni izračun dohodnine z upoštevanjem oprostitve iz mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja, če je davčni zavezanec uveljavljal oprostitev v napovedi za odmero akontacije dohodnine in je davčni organ priznal oprostitev v odločbi, izdani na podlagi te napovedi.

1.5 Kaj pa storim, če so podatki v informativnem izračunu dohodnine napačni ali nepopolni?

V roku 15 dni od vročitve informativnega izračuna vložite ugovor zoper informativni izračun dohodnine, kjer poleg sprememb in dopolnitev podatkov o dohodkih, uveljavljate tudi odbitek tujega davka ali oprostitev, saj se vam bo odbitek tujega davka ali oprostitev upošteval pri izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni le pod tem pogojem.

1.6 Medletne napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja nisem oddal oziroma sem jo pozabil oddati. Kaj lahko storim?

Oddate izpolnjen obrazec letne napovedi za odmero dohodnine, najkasneje do 31. julija tekočega leta za preteklo leto, kjer podatke o dohodkih, prejetih iz tujine, vpišete tako pod rubriko 1100 – Dohodek iz delovnega razmerja, kot tudi pod rubriko Dodatni podatki o dohodkih, prejetih iz tujine.

1.7 Kako izpolnim obrazec letne napovedi za odmero dohodnine za dohodke iz delovnega razmerja iz tujine?

Primer izpolnjenega obrazca letne napovedi za odmero dohodnine.

1.8 Kaj lahko uveljavljam v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v letni napovedi za odmero dohodnine?

  • odbitek tujega davka (odbitek tujega davka se prizna pri izračunu ali poračunu dohodnine na letni ravni le, če zavezanec uveljavlja odbitek tujega davka tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine);
  • oprostitev, če je z mednarodno pogodbo določena oprostitev;
  • obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je potrebno plačevati na podlagi posebnih predpisov;
  • davčne olajšave;
  • stroške prehrane in prevoza v zvezi z delom v tujini, ki jih uveljavljate v Vlogi za uveljavljanje zmanjšanja davčne osnove od dohodka iz delovnega razmerja za stroške v zvezi z delom v tujini, ki jo priložite obrazcu napovedi.[2]

Ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma letni napovedi za odmero dohodnine je treba priložiti ustrezna dokazila o obstoju davčne obveznosti v tujini; tj. znesek davka, plačanega v tujini, osnovo za plačilo davka ter dejstvo, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.

Davčni zavezanec rezident lahko odbitek davka ali oprostitev po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezuje Slovenijo, uveljavlja tudi v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine.

1.9 Bodo moji dohodki iz tujine dvakrat obdavčeni – ob izplačilu in še v Sloveniji? 

Dvojna obdavčitev dohodkov iz zaposlitve, ki jih slovenski rezidenti dosegajo v tujini, je odpravljena že z določbami ZDoh-2, saj se davek, ki ga mora rezident Slovenije plačati od dohodkov, ki so pridobljeni v tujini, v Sloveniji zmanjša za davek, ki je bil od teh dohodkov že plačan v tujini. V primeru, da so takšni dohodki v tujini obdavčeni po nižji stopnji kot v Sloveniji, mora rezident Slovenije, ki tak dohodek dosega, doplačati razliko do stopnje, ki bi se uporabila pri obdavčitvi njegovega dohodka, če bi bil ta obdavčen le v Sloveniji. Dvojna obdavčitev se po določbah ZDoh-2 odpravlja v primerih, ko s tujo državo ni sklenjen dvostranski sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

Kadar ima Slovenija s tujo državo sklenjen dvostranski sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja (npr. z Avstrijo je to Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje), se pri odpravi dvojnega obdavčevanja upoštevajo določbe sporazuma. Obdavčitev dohodkov iz zaposlitve navadno ureja 15. člen, ki praviloma določa, da se lahko dohodek iz zaposlitve posameznega rezidenta obdavči v tisti državi pogodbenici, kjer se zaposlitev dejansko izvaja. Ker je v takšnih primerih pravica do obdavčitve istega dohodka dana obema državama (državi vira in državi rezidentstva), se v državi rezidentstva prejemnika dohodka, v izogib dvojni obdavčitvi, upošteva ustrezna metoda odprave dvojne obdavčitve, ki je določena s posameznim sporazumom. Metode odprave dvojne obdavčitve so določene v 23. ali 24. členu dvostranskega sporazuma. Z vsemi državami, razen s Švedsko (kjer se za odpravo dvojne obdavčitve v Sloveniji, uporablja metodo izvzetja s progresijo), se uporablja t.i. metoda navadnega odbitka. To pomeni, da se davek v Sloveniji zmanjša le za znesek davka, plačanega v državi vira (npr. v Avstriji), ki je enak davku, ki bi ga Slovenija sama odmerila od dohodka, doseženega v tuji državi (npr. v Avstriji). Če pa je zavezanec v tujini plačal davek po nižji stopnji, je treba razliko do stopnje, ki bi se uporabila pri obdavčitvi dohodka, če bi bil ta obdavčen le v Sloveniji, doplačati, in sicer kot že pojasnjeno, v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine oziroma pri poračunu dohodnine na letni ravni.

Finančna uprava RS je v letu 2015 na podlagi Direktive 2011/16/ES o upravnem sodelovanju držav članic EU, prvič prejela iz drugih držav članic EU podatke o dohodkih iz zaposlitve rezidentov Slovenije, ki so bili doseženi v drugih državah članicah EU, po 1. 1. 2014. S tem je Finančna uprava RS pridobila tudi podatke o osebah, ki sedaj ne prijavljajo svojih dohodkov iz zaposlitve v drugi državi, četudi bi jih morali v skladu z veljavno davčno zakonodajo in jih pozvala k prijavi in plačilu dohodnine. Podatki se bodo izmenjali tudi v naslednjih letih.

Zaradi navedenega Finančna uprava RS priporoča, da zavezanci za davek - rezidenti Slovenije, ki prejemajo dohodke iz zaposlitve v tujini, v izogib večjim zneskom odmere oziroma poračunu dohodnine na letni ravni, upoštevajo splošno obveznost vlaganja že medletnih napovedi za odmero akontacije dohodnine in s tem dosežejo redno plačevanje dohodnine v Sloveniji že med davčnim letom.

Nepredložitev zahtevane davčne napovedi ali nepredložitev zahtevane davčne napovedi v roku, določenem z ZDavP-2, pomeni prekršek po 1. točki 394. člena ZDavP-2 in se kaznuje z globo od 250 do 400 eurov. Neresnični, nepravilni ali nepopolni podatki v davčni napovedi pomenijo kršitev prvega odstavka 10. člena ZDavP-2, kar je določeno kot prekršek v 1. točki 395. člena ZDavP-2 in se kaznuje z globo od 400 do 5.000 eurov.

1.10 Kako lahko v napovedi uveljavljam ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja?

V primeru, da se štejete za rezidenta Slovenije po ZDoh-2, hkrati pa se po nacionalni zakonodaji druge države štejete tudi za rezidenta druge države (to pomeni, da ste dvojni rezident), s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanju: mednarodna pogodba), ta običajno v 4. členu[[3]] določa prelomna pravila, na podlagi katerih se za namene obdavčitve v skladu z ustreznim členom mednarodne pogodbe (v primeru dohodkov iz zaposlitve 15. člen) določi status rezidentstva za zavezanca zgolj v eni državi.

V obrazcu napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine (oziroma v katerikoli drugi napovedi) še vedno lahko uveljavljate pravico do oprostitve plačila dohodnine v Sloveniji po mednarodni pogodbi, in sicer pod pogojem, da v skladu z določbami ustreznega člena mednarodne pogodbe (najpogosteje je to 15. člen – dohodki iz zaposlitve), Slovenija nima pravice do obdavčitve dohodka. Uveljavljanje ugodnosti iz mednarodne pogodbe lahko navedete pod opombami in priložite dokazila o statusu rezidenta v drugi državi.

V primeru, da se v postopku odmere akontacije dohodnine ugotovi, da se za namene mednarodne pogodbe štejete le za rezidenta druge države in ima druga država izključno pravico do obdavčitve dohodka, se bo dohodek iz zaposlitve, ki se opravlja v tej drugi državi, na podlagi ustreznega člena mednarodne pogodbe obdavčil samo v tej drugi državi, kar pomeni, da boste v Sloveniji oproščeni plačila dohodnine.

Če v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine ne boste uveljavljali ugodnosti iz mednarodne pogodbe ali le-te npr. zaradi odsotnosti ustreznih dokazil ne bodo priznane, lahko uveljavljate ugodnosti iz mednarodne pogodbe tudi še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v obrazcu napovedi za odmero dohodnine, če informativnega izračuna ne boste prejeli.

1.11 Kako si uredim zavarovanje?

Glede postopkov ureditve socialnega zavarovanja (zdravstvenega, pokojninskega) predlagamo, da se za osnovne informacije obrnete na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Prav tako predlagamo, da ustrezne informacije pridobite pri javnih ustanovah ali institucijah, ki vodijo sistem socialne varnosti v tuji državi.

1.12 Kaj moram storiti, če se z družino za dlje časa, za več let, preselim v tujino?

Zaradi sprememb okoliščin, ki vplivajo na status rezidentstva v Sloveniji[4] Splošne informacije o obdavčitvi dohodkov iz zaposlitve v tujini pri tujem delodajalcu najdete tudi v zloženki Mednarodna obdavčitev posameznika.

Splošne informacije o obdavčitvi dohodkov iz zaposlitve v tujini pri tujem delodajalcu najdete tudi v zloženki Mednarodna obdavčitev posameznika.


[1] Stroške prehrane in prevoza v zvezi z delom v tujini mora zavezanec uveljavljati na zakonsko predpisan način, sicer izgubi pravico, t.j. najkasneje v roku za vložitev ugovora na informativni izračun dohodnine oziroma v roku za vložitev napovedi za odmero dohodnine, če mu informativni izračun ni bil izdan, to je do 31. julija tekočega leta za preteklo leto.

[2] Stroške prehrane in prevoza v zvezi z delom v tujini mora zavezanec uveljavljati na zakonsko predpisan način, sicer izgubi pravico, t.j. najkasneje v roku za vložitev ugovora na informativni izračun dohodnine oziroma v roku za vložitev napovedi za odmero dohodnine, če mu informativni izračun ni bil izdan, to je do 31. julija tekočega leta za preteklo leto.

[3] Če je posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se v skladu z drugim odstavkom 4. člena mednarodne pogodbe šteje za rezidenta samo tiste države, v kateri ima stalno prebivališče (stalni dom, stanovanje). Če ima posameznik stalno prebivališče na voljo v obeh državah, je rezident samo tiste države, s katero je osebno in ekonomsko tesneje povezan (središče življenjskih interesov). Če ni mogoče opredeliti, v kateri državi ima posameznik središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče. Če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je. Če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

[4] Posameznik je rezident Slovenije, če v kateremkoli času v davčnem letu, izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev: primeroma ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, ima svoje običajno bivališče ali središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, če je v davčnem letu prisoten v Sloveniji več kot 183 dni idr.).

Vir: Več ...

Ključne besede:
zaposlitev v tujini pri tujem delodajalcu
tujina
delo v tujini
dohodnina
odmera dohodnine
napoved za odmero dohodnine
DURS

Zadnji članki iz rubrike:

16.2.2018 15:39:47:
Število delovnih dni za leto 2020 (40-urni delovni teden)

16.2.2018 15:29:23:
Število delovnih dni za leto 2019 (40-urni delovni teden)

5.2.2018 16:04:47:
Pavšalni prispevki za popoldanski s.p. v letu 2018

2.2.2018 7:57:37:
Poročilo o gibanju plač za november 2017

1.2.2018 15:02:12:
Izpolnjevanje polja M08 (REK-1 vrsta dohodka 1001)

Najnovejši članki:

16.2.2018 12:44:41:
Trajno zaposlovanje mladih takoj po prijavi med brezposelne

15.2.2018 16:43:53:
Kako in do kdaj morajo zasebniki oddati letno poročilo in davčni obračun za leto 2017?

16.2.2018 15:47:25:
Valentinov popust

14.2.2018 15:58:34:
Obračun davka od dohodka in letno poročilo za leto 2017 za gospodarske družbe (e-gradivo)

13.2.2018 15:41:14:
Vpis v Register dejanskih lastnikov – podatke še lahko vpišete, čeprav ste zamudili rok

Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT