Zadnje obvestilo:
Objavljeni informaciji o poslovanju družb in podjetnikov v letu 2022 (1.6.2023 10:36:04)
Zadnja novička:
4.4.2023 9:20:48 Zlati komplet e-gradiv Zlati komplet je pestra zbirka e-gradiv s področja davkov, računovodstva, delovnih razmerij, prava, posebej pa obravnava tudi nekatera področja, ki so specifična za društva in samostojne podjetnike. Pri pripravi gradiv sodelujejo priznani strokovnjaki z večletnimi izkušnjami. Gradiva so res uporabna in kakovostna, kar dokazujejo številni zvesti naročniki.
Najnovejši e-seminar:
Vodenje evidenc o izrabi delovnega časa (e-gradivo) (16.5.2023 14:30:13)
Aktualno:
Koledar:
Mesečni koledarčki
Seznam poslovne programske opreme
Izračuni 2023
Obračun plače 2023
Opozorilo: Izračun trenutno deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od minimalne osnove.
Izračun avtorskega honorarja 2023
Izračun za rezidente, zavarovane po 20. členu ZPIZ-2 (zavarovan za polni delovni čas), ter za rezidente, zavarovane po 18. členu ZPIZ-2.
Podjemna pogodba 2023
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom (vstopijo v zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2)
Podjemna pogodba 2023
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Primerjalni izračun - normiranci 2022 in 2023
Obračun najemnine 2023
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Obračun študentskega dela 2023
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2023
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Izračuni 2022
Obračun plače 2022 (brez dodatne olajšave)
Opozorilo: Izračun deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od od minimalne osnove.
Obračun plače 2022 (z možnostjo upoštevanja dodatne olajšave)
Opozorilo: Izračun deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od od minimalne osnove.
Podjemna pogodba 2022
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Izračun avtorskega honorarja 2022
Velja za osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki so zavarovane po 20. členu ZPIZ-2)
Podjemna pogodba 2022
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalci pokojnine, osebe, ki ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki SO zavarovane po 18. členu ZPIZ-2)
Izračun avtorskega honorarja 2022
Velja za osebe, ki niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalci pokojnine, osebe, ki ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko štud. servisa (osebe, ki SO zavarovane po 18. členu ZPIZ-2)
Obračun študentskega dela 2022
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2022
Obračun najemnine 2022
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Potni nalog (Excel)
Temeljnica (excel)
Temeljnica
M obrazci
Excel obrazec DDPO 2022 (informativni pripomoček)
Excel obrazec DOHDEJ 2022 (informativni pripomoček)
AJPES
Video seminar
Gospodarske družbe
Samostojni podjetniki
Društva
Nepridobitne organizacije
Vpisano: 6.10.2021 8:13:56
Rubrika: Plače in delovna razmerja Natisni
Če prebivate v Sloveniji, dohodek iz delovnega razmerja (npr. plačo) pa prejemate iz tujine, se praviloma za davčne namene štejete za rezidenta Slovenije po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2). To pomeni, da morate poročati davčnemu organu v Sloveniji tudi o dohodkih, prejetih iz tujine. Davčna obveznost posameznika je namreč odvisna od njegovega statusa (rezident, nerezident). Tako je rezident zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir zunaj Slovenije (tj. od svetovnega dohodka).
Rezidenti Slovenije morajo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), dohodke iz delovnega razmerja, ki jih dosegajo z delom v tujini, napovedati že v medletni napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja za rezidente, kot tudi pri poračunu dohodnine na letni ravni.
1.1 Kako izpolnim to obveznost?
Oddate izpolnjen obrazec Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja za rezidente, kjer napoveste dohodke, prejete iz tujine.
ZDavP-2 različno določa roke za vložitev napovedi za dohodke iz zaposlitve glede na to, ali gre za redne ali občasne dohodke. Davčni zavezanec rezident mora za redni mesečni dohodek, prejet iz delovnega razmerja, vložiti pri davčnem organu Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja za rezidente, in sicer v 15 dneh od dneva, ko je v davčnem letu prvič prejel dohodke iz delovnega razmerja. Taka napoved velja za celo davčno leto, razen kadar se dohodki zavezanca povečajo za več kot 10 odstotkov ali ko se za več kot 10 odstotkov spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na višino akontacije dohodka iz delovnega razmerja. Davčni zavezanec rezident mora ponovno vložiti napoved v 15 dneh od dneva, ko je prejel spremenjeno višino rednega mesečnega dohodka iz delovnega razmerja ali ko se spremenijo drugi pogoji, ki vplivajo na višino akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, če ta sprememba znaša več kot 10 %.
V primeru, ko gre za neredne dohodke, kot so npr. regres, božičnica, trinajsta plača in podobno, morajo davčni zavezanci rezidenti napovedati tovrstne dohodke do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.
Na podlagi vložene napovedi davčni organ izda odločbo o višini akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve. Zavezanec za plačilo akontacije dohodnine na podlagi odločbe o odmeri akontacije dohodnine je davčni zavezanec sam.
Podatke o dohodkih iz zaposlitve ter druge dohodke, prejete iz tujine, ki jih davčni zavezanec napove med letom, davčni organ upošteva pri sestavitvi informativnega izračuna dohodnine.
1.2 Kako se obrazec izpolni?
Primer izpolnjenega obrazca medletne napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja za rezidente:
1.3 Katere olajšave oziroma znižanja davčne osnove lahko uveljavljam v napovedi?
Uveljavljate lahko:
1.4 Kaj se zgodi, če sem med letom pravilno napovedoval dohodke in oddajal medletne napovedi?
Prejeli boste informativni izračun dohodnine (najkasneje do 31. maja tekočega leta za preteklo leto), ki se bo štel za odločbo o odmeri dohodnine, če nanj ne boste podali ugovora zoper informativni izračun dohodnine v roku 15 dni od prejema. Informativni izračun bo poleg drugih podatkov (podatki o dohodku, olajšavah, ki ste jih uveljavljali, ipd.) vseboval tudi podatke o dohodkih iz tujine.
Kljub temu, da ste med letom oddajali medletne napovedi, je treba odbitek tujega davka, zaradi priznanja pri izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni, uveljavljati tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za letno odmero dohodnine.
Davčni organ sestavi informativni izračun dohodnine z upoštevanjem oprostitve iz mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja oziroma druge mednarodne pogodbe, če je davčni zavezanec uveljavljal oprostitev v napovedi za odmero akontacije dohodnine in je davčni organ priznal oprostitev v odločbi, izdani na podlagi te napovedi.
1.5 Kaj pa storim, če so podatki v informativnem izračunu dohodnine napačni ali nepopolni?
V roku 15 dni od vročitve informativnega izračuna vložite ugovor zoper informativni izračun dohodnine, kjer poleg sprememb in dopolnitev podatkov o dohodkih, uveljavljate tudi odbitek tujega davka ali oprostitev, saj se vam bo odbitek tujega davka ali oprostitev upošteval pri izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni le pod tem pogojem.
1.6 Medletne napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja nisem oddal oziroma sem jo pozabil oddati. Kaj lahko storim?
Oddate izpolnjen obrazec letne napovedi za odmero dohodnine najkasneje do 31. julija tekočega leta za preteklo leto, kjer podatke o dohodkih, prejetih iz tujine, vpišete tako pod rubriko 1100 – Dohodek iz delovnega razmerja, kot tudi pod rubriko Dodatni podatki o dohodkih, prejetih iz tujine.
1.7 Kako izpolnim obrazec ugovora zoper informativni izračun dohodnine in obrazec letne napovedi za odmero dohodnine za dohodke iz delovnega razmerja iz tujine?
Primer izpolnjenega obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in obrazca letne napovedi za odmero dohodnine:
Na spletni strani Finančne uprave RS je objavljen tudi podrobnejši opis: Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za regres za letni dopust (oznaka dohodka 1103).
1.8 Kaj lahko uveljavljam v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v letni napovedi za odmero dohodnine?
Uveljavljate lahko:
Ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma letni napovedi za odmero dohodnine je treba priložiti ustrezna dokazila o obstoju davčne obveznosti v tujini; tj. znesek davka, plačanega v tujini, osnovo za plačilo davka ter dejstvo, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in dejansko plačan.
Davčni zavezanec rezident lahko odbitek davka ali oprostitev po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki obvezuje Slovenijo, uveljavlja tudi v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine.
1.9 Bodo moji dohodki iz tujine dvakrat obdavčeni – ob izplačilu iz tujine in še v Sloveniji?
Dvojna obdavčitev dohodkov iz zaposlitve, ki jih slovenski rezidenti dosegajo v tujini, je odpravljena že z določbami ZDoh-2, saj se davek, ki ga mora rezident Slovenije plačati od dohodkov, ki so pridobljeni v tujini, v Sloveniji zmanjša za davek, ki je bil od teh dohodkov že plačan v tujini. V primeru, da so takšni dohodki v tujini obdavčeni po nižji stopnji kot v Sloveniji, mora rezident Slovenije, ki tak dohodek dosega, doplačati razliko do stopnje, ki bi se uporabila pri obdavčitvi njegovega dohodka, če bi bil ta obdavčen le v Sloveniji. Dvojna obdavčitev se po določbah ZDoh-2 odpravlja v primerih, ko s tujo državo ni sklenjene mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Kadar ima Slovenija s tujo državo sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja (npr. z Avstrijo je to Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje), se pri odpravi dvojnega obdavčevanja upoštevajo določbe mednarodne pogodbe. Obdavčitev dohodkov iz zaposlitve navadno ureja 15. člen, ki praviloma določa, da se lahko dohodek iz zaposlitve posameznega rezidenta obdavči v tisti državi pogodbenici, kjer se zaposlitev dejansko izvaja. Ker je v takšnih primerih pravica do obdavčitve istega dohodka dana obema državama (državi vira in državi rezidentstva), se v državi rezidentstva prejemnika dohodka, v izogib dvojni obdavčitvi, upošteva ustrezna metoda odprave dvojne obdavčitve, ki je določena s posamezno mednarodno pogodbo. Metode odprave dvojne obdavčitve so določene v 23. ali 24. členu mednarodne pogodbe. Z vsemi državami, razen s Švedsko (kjer se za odpravo dvojne obdavčitve v Sloveniji uporablja metoda izvzetja s progresijo), se uporablja t. i. metoda navadnega odbitka. To pomeni, da se davek v Sloveniji zmanjša le za znesek davka, plačanega v državi vira (npr. v Avstriji), ki je enak davku, ki bi ga Slovenija sama odmerila od dohodka, doseženega v tuji državi (npr. v Avstriji). Če pa je zavezanec v tujini plačal davek po nižji stopnji, je treba razliko do stopnje, ki bi se uporabila pri obdavčitvi dohodka, če bi bil ta obdavčen le v Sloveniji, doplačati, in sicer kot že pojasnjeno, na podlagi odločbe, ki jo izda davčni organ na podlagi vložene medletne napovedi za odmero akontacije dohodnine oziroma pri poračunu dohodnine na letni ravni.
Hkrati pojasnjujemo, da Finančna uprava RS na podlagi Direktive 2011/16/ES o upravnem sodelovanju držav članic EU od leta 2015 dalje pridobiva informacije o dohodkih, ki jih rezidenti Slovenije dosegajo v drugih državah. Če torej rezidenti Slovenije ne izpolnijo svojih davčnih obveznosti, lahko Finančna uprava RS sproži postopke odmere davkov tudi po uradni dolžnosti na podlagi podatkov, ki jih prejme iz tujine na podlagi mednarodne izmenjave informacij s področja obdavčevanja s pristojnimi organi drugih držav.
Zaradi navedenega Finančna uprava RS priporoča, da zavezanci za davek - rezidenti Slovenije, ki prejemajo dohodke iz zaposlitve v tujini, v izogib večjim zneskom odmere oziroma poračunu dohodnine na letni ravni, upoštevajo splošno obveznost vlaganja že medletnih napovedi za odmero akontacije dohodnine in s tem dosežejo redno plačevanje dohodnine v Sloveniji že med davčnim letom.
Nepredložitev zahtevane davčne napovedi ali nepredložitev zahtevane davčne napovedi v roku, določenem z ZDavP-2, pomeni prekršek po 1. točki 394. člena ZDavP-2 in se kaznuje z globo od 250 do 400 eurov. Neresnični, nepravilni ali nepopolni podatki v davčni napovedi pomenijo kršitev prvega odstavka 10. člena ZDavP-2, kar je določeno kot prekršek v 1. točki 395. člena ZDavP-2 in se kaznuje z globo od 400 do 5.000 eurov.
1.10 Kako lahko v napovedi uveljavljam ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja, če se štejem za rezidenta več držav?
Zavezanec, ki je t. i. dvojni rezident, in sicer rezident Slovenije po 6. členu ZDoh-2 in tudi rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanju: mednarodna pogodba), ima v izogib dvojni obdavčitvi dohodka pravico uveljavljati ugodnost, ki jo daje mednarodna pogodba (tj. oprostitev plačila davka ali znižano plačilo davka ali vračilo davka), pri čemer je treba najprej določiti status rezidentstva za namene mednarodne pogodbe. To pomeni, da se status dvojnega rezidentstva in s tem uporaba prelomnih pravil iz 4. člena mednarodne pogodbe, presoja v okviru postopka uveljavljanja ugodnosti po mednarodni pogodbi ali v okviru postopka skupnega dogovarjanja po mednarodni pogodbi.
V primeru, da se štejete za dvojnega rezidenta, kar pomeni, da ste rezident Slovenije po ZDoh-2, hkrati pa se štejete tudi za rezidenta druge države, s katero ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo, lahko ugodnosti iz mednarodne pogodbe (tj. oprostitev plačila davka, znižano plačilo davka) uveljavljate v ustreznih postopkih odmere akontacije dohodnine oziroma odmere dohodnine tako, da v napovedi za odmero (akontacije) dohodnine v ustrezni rubriki, v opombah ali v prilogi navede, da se šteje za rezidenta druge države pogodbenice ter relevantno določbo iz mednarodne pogodbe, ki določa pravico do obdavčitve napovedane vrste dohodka. Predložiti je potrebno tudi potrdilo tujega davčnega organa, ki potrjuje davčno rezidentstvo te države.
Davčni organ na podlagi predloženega potrdila o rezidentstvu druge države pogodbenice in na podlagi vseh zbranih dejstev in okoliščin posameznega primera, najprej uporabi prelomna pravila iz 4. člena[1] mednarodne pogodbe za dvojne rezidente, da se določi, za rezidenta zgolj katere od obeh držav se posameznik šteje za namene mednarodne pogodbe. To je namreč predpogoj za presojo upravičenosti do ugodnosti po mednarodni pogodbi oziroma za pravilno uporabo ustrezne določbe mednarodne pogodbe, ki določa katera država ima pravico do obdavčitve dohodka.
Za dohodke iz zaposlitve tako lahko v obrazcu napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja uveljavljate pravico do oprostitve plačila dohodnine v Sloveniji po mednarodni pogodbi, in sicer pod pogojem, da v skladu z določbami ustreznega člena mednarodne pogodbe (običajno 15. člen, ki praviloma obravnava dohodke iz zaposlitve), Slovenija nima pravice do obdavčitve dohodka.
V primeru, da se v postopku odmere akontacije dohodnine ugotovi, da se za namene mednarodne pogodbe štejete le za rezidenta druge države in ima druga država izključno pravico do obdavčitve dohodka, se bo dohodek iz zaposlitve, ki se izvaja v tej drugi državi, na podlagi ustreznega člena mednarodne pogodbe obdavčil samo v tej drugi državi, kar pomeni, da boste v Sloveniji oproščeni plačila dohodnine.
Če v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja ne boste uveljavljali ugodnosti iz mednarodne pogodbe ali le-te npr. zaradi odsotnosti ustreznih dokazil ne bodo priznane, lahko uveljavljate ugodnosti iz mednarodne pogodbe tudi še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v obrazcu napovedi za odmero dohodnine, če informativnega izračuna ne boste prejeli.
Hkrati pojasnjujemo, da drugi odstavek 7. člena ZDoh-2, ki se uporablja od 1. 1. 2017 določa, da se zavezanec ne glede na 6. člen ZDoh-2, šteje za nerezidenta v času, v katerem bi se štel za rezidenta po tem zakonu, če se v tem času po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice. To pomeni, da se posameznik za obdobja po 1. 1. 2017 šteje za nerezidenta Slovenije v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZDoh-2 ne glede na to, da izpolnjuje pogoje iz 6. člena ZDoh-2 za rezidenta Slovenije, če se na podlagi prelomnih pravil iz 4. člena mednarodne pogodbe, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice.
Posledično se za obdobja od 1. 1. 2017 dalje rezidentski status (z uporabo t. i. prelomnih pravil iz 4. člena mednarodne pogodbe in drugega odstavka 7. člena ZDoh-2) lahko ugotavlja tudi v ugotovitvenem postopku določitve rezidentstva na podlagi določb ZDoh-2.
Z dopolnjenim 7. členom ZDoh-2 se namreč določa, da se fizična oseba, ki je dvojni rezident (tj. rezident Slovenije za namene ZDoh-2 in hkrati rezident druge države) in za katero je bilo v postopku uveljavljanja ugodnosti po mednarodni pogodbi ali v ugotovitvenem postopku določitve rezidentstva na podlagi določb ZDoh-2 ali v postopku skupnega dogovora ugotovljeno/ dogovorjeno, da se v določenem zadevnem obdobju za namene mednarodne pogodbe šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice, v tem zadevnem obdobju ne bo več štela za rezidenta Slovenije po ZDoh-2. Sprememba statusa zavezanca v zadevnem obdobju (tj. nerezident po drugem odstavku 7. člena ZDoh-2) se označi v davčnem registru. Posledično takšna oseba v tem zadevnem obdobju v Sloveniji ne bo več upravičena do davčnih olajšav, do katerih so upravičeni samo rezidenti Slovenije po ZDoh-2, prav tako v tem zadevnem obdobju ne bo zavezana k določenim postopkovnim pravilom, ki veljajo za zavezance rezidente Slovenije po ZDoh-2 (npr. k predložitvi medletne/letne napovedi za odmero dohodnine za dohodke, ki imajo vir izven Slovenije).
Več o tem najdete v podrobnejšem opisu: Rezidentstvo po ZDoh-2, ZDDPo-2 in po mednarodnih pogodbah ( poglavje 3., 3.1 in 3.2).
1.11 Kako si uredim zavarovanje?
Glede postopkov ureditve socialnega zavarovanja (zdravstvenega, pokojninskega) predlagamo, da se za osnovne informacije obrnete na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Prav tako predlagamo, da ustrezne informacije pridobite pri javnih ustanovah ali institucijah, ki vodijo sistem socialne varnosti v tuji državi.
1.12 Kaj moram storiti, če se z družino za dlje časa, za več let, preselim v tujino?
Zaradi sprememb okoliščin, ki vplivajo na status rezidentstva v Sloveniji[2] (npr. odjava uradno prijavljenega stalnega prebivališča v Sloveniji, preselitev zavezanca z družino v tujino), si je treba urediti rezidentski status za davčne namene. V ta namen na pristojnem finančnem uradu oddate vlogo, kateri lahko priložite (neobvezen) vprašalnik: Vloga za ugotavljanje rezidentskega statusa po ZDoh-2 – odhod iz Republike Slovenije.
Več informacij je dostopnih na spletni strani Finančne uprave RS pod Mednarodno obdavčenje v:
Vir: www.fu.gov.si
[1] Če je posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se v skladu z drugim odstavkom 4. člena mednarodne pogodbe šteje za rezidenta samo tiste države, v kateri ima stalno prebivališče (stalni dom, stanovanje). Če ima posameznik stalno prebivališče na voljo v obeh državah, je rezident samo tiste države, s katero je osebno in ekonomsko tesneje povezan (središče življenjskih interesov). Če ni mogoče opredeliti, v kateri državi ima posameznik središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče. Če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je. Če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
[2] Posameznik je rezident Slovenije, če v kateremkoli času v davčnem letu, izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev: primeroma ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, ima svoje običajno bivališče ali središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, če je v davčnem letu prisoten v Sloveniji več kot 183 dni idr.).
Ključne besede: |
Zadnji članki iz rubrike: 5.6.2023 14:03:23: 24.5.2023 16:18:01: 19.5.2023 14:14:35: 18.5.2023 12:14:45: 16.5.2023 16:50:02: |
Najnovejši članki: 7.6.2023 19:14:56: 7.6.2023 14:17:08: 5.6.2023 20:11:43: 5.6.2023 19:42:05: 5.6.2023 16:07:39: |
Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Carpe diem, d.o.o., Kranj
Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti | Kolofon
E-pošta: Info | Webmistress