Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 25.7.2005 16:00:52

Novela zakona o javnih uslužbencih

uvi

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Novela zakona o javnih uslužbencih

Novela zakona o javnih uslužbencih

Vlada RS je na seji 21. julija določila novo besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih, s katerim nadomešča besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih (ZJU).

Vlada se je odločila, da se nemudoma odzove na odločbo Ustavnega sodišča RS v zvezi z menjavami direktorjev v javni upravi, čeprav je ustavno sodišče določilo šestmesečni rok za popravek zakona. Bistvo novele je, da se status uslužbencev javne uprave izenačuje s statusom zaposlenih v zasebnem sektorju, zlasti glede odpovedi iz krivdnih razlogov, zaradi nesposobnosti in iz poslovnih razlogov. Ustavno sodišče je glede temeljnega vprašanja (ali so zamenjave generalnih sekretarjev in direktorjev organov v sestavi ministrstev ustavno dopustne) odgovorilo pritrdilno, opozorilo pa je na to, da bi moral zakon določiti rok, v katerem je zamenjava možna.

Predlagatelji zahteve zatrjujejo, da je izpodbijana novela s širjenjem kroga brez krivdnih razlogov zamenljivih uradnikov in s podaljšanjem možnosti takšne zamenjave na ves čas mandata v neskladju z drugim odstavkom 120. člena ustave posegla v koncept neodvisne in samostojne uprave, kot jo je uzakonil ZJU. Iz navedenega v prejšnjih točkah obrazložitve izhaja, da ureditev, po kateri so ob nastopu nove Vlade oziroma novega ministra določeni najvišji vodstveni uradniki razrešljivi s položaja brez krivdnih razlogov, sama po sebi ni v neskladju z drugim odstavkom 120. člena ustave. Ni pa stvar ustavnega sodišča, da ocenjuje, kje je meja med tistimi položajnimi uradniki, ki še sodijo v krog t. i. »političnih uradnikov«, in tistimi, ki vanj ne sodijo več. Gre za vprašanje primernosti ureditve, ki bi lahko preraslo v ustavnopravno sporno vprašanje samo, če bi bil ta krog očitno preširok. V zvezi s tem velja poleg že navedenega opozoriti še, da je enako širok krog vseboval že prvi predlog ZJU, v katerem je bila predvidena razrešitev brez krivdnih razlogov tudi za generalne sekretarje v ministrstvu in predstojnike organov v sestavi ministrstev.
Ker pa je zaradi narave dela najvišjih (položajnih) uradnikov nujno, da lojalno sodelujejo s političnimi funkcionarji pri uresničevanju njihove politične usmeritve (seveda v okviru ustave in zakonov), njihov položaj ne more biti enak kot položaj nižjih uradnikov. Zato so tudi razlogi za prenehanje njihovega službenega razmerja oziroma izgubo njihovega položaja lahko odvisni od sposobnosti sodelovanja s političnimi funkcionarji, pa tudi od zamenjave politične oblasti. Z novelo zakona je določen rok, v katerem je zamenjava možna, in znaša eno leto od nastopa funkcije predsednika vlade oziroma ministra, ki mu je uradnik na položaju odgovoren.

Ustavno sodišče je zavrnilo tudi očitek poslancev LDS in SD, da je ustavno nedopustno, da je novela ZJU posegla v pridobljene mandate oziroma upravičena pričakovanja uradnikov na položajih. Zapisalo je: »Namen izpodbijane novele je bil vključiti v skupino najvišjih položajnih uradnikov, zamenljivih brez krivdnih razlogov, tudi generalnega sekretarja ministrstva in predstojnika organa v sestavi ministrstva, ki sodita med ključne položajne uradnike, ki lahko bistveno vplivajo na uspešno vodenje ministrstva in posledično s tem na uspešno izvajanje politike ter ustavno in zakonsko določenih nalog vlade. Uspešno in učinkovito delo vlade je nedvomno razlog, utemeljen v prevladujočem javnem interesu. Izpodbijana sprememba je bila torej sprejeta za dosego pomembnega in legitimnega zakonodajalčevega interesa. Pritrditi je treba zakonodajalcu, da je bila za zagotovitev učinkovitega dela nove vlade potrebna takojšnja uveljavitev izpodbijane ureditve. Poseg v načelo zaupanja v pravo je torej dopusten, vendar je po oceni ustavnega sodišča v tistem delu, v katerem se nanaša na generalne sekretarje v ministrstvih in predstojnike organov v sestavi ministrstev, prekomeren.«

Zato z dopolnitvijo zakona tistim uradnikom, ki so bili na položaju generalnega sekretarja ali predstojnika organa v sestavi ministrstva ob uveljavitvi sporne novele ZJU, zagotavljamo višjo odmeno. Odmeno v primeru prenehanja delovnega razmerja predstavlja bistveno višja odpravnina, v primeru premestitve pa izplačevanje polovice razlike v plači. Premeščeni uradnik bi tako prejemal višjo plačo od tiste, ki bi mu sicer pripadala na novem delovnem mestu.

Iz besedila zakona vlada umika 22. člen, ki je zaradi različnih razlag povzročil nesporazum s sindikati javnega sektorja.

Predlog sprememb in dopolnitev zakona o javnih uslužbencih bo omogočil še učinkovitejši razvoj uslužbenskega sistema. Predlagatelj je v zakon vključil nekatere izboljšave, ki bodo odpravile praktične probleme in nejasnosti pri izvajanju zakona in podzakonskih predpisov na področju uslužbenskega sistema. Poenostavili se bodo postopki izbire strokovno najprimernejših kandidatov z ohranitvijo koncepta in načel sistema javnih uslužbencev (načelo javnega natečaja, načelo enakopravne dostopnosti), pri čemer se bodo sicer še vedno uporabljale tudi določbe zakona, ki urejajo splošni upravni postopek, vendar bo vlada z uredbo natančneje uredila način vročanja oziroma obveščanja kandidatov ter ravnanje z nepopolnimi vlogami, poenostavljeno bo odločanje o pritožbah iz delovnega razmerja v okviru delodajalca, pri čemer se zagotavlja učinkovitejše pravno varstvo v primerih kršitev pravic javnih uslužbencev s težjimi posledicami (prenehanje delovnega razmerja, razrešitev, premestitev).

Novela zakona prinaša izenačitev statusa javnih uslužbencev v javni upravi z zaposlenimi v zasebnem sektorju tudi glede morebitnih drugih vprašanj, kjer je to smotrno, kot na primer ureditev področja pripravništva, izboljšanje instrumentov upravljanja kadrovskih virov, pri čemer se pravica do izobraževanja v interesu delodajalca širi na vse javne uslužbence ter nekatere druge izboljšave, ki so se v praksi pokazale za potrebne.


Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju

Vlada RS je na seji 21. julija sprejela tudi uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju. Temeljni cilj uredbe, ki bo veljala za preko 1600 direktorjev, je vzpostaviti red na področju direktorskih plač v javnem sektorju. Na tem področju je doslej vladal nered, struktura plače je bila slabo definirana, odstotek plače za nagrajevanje delovne uspešnosti pa je bil neomejen in je postal v praksi reden sestavni del plače, ob katerem so se izplačevale še letne nagrade. Zaradi tega je prihajalo do pojava nenormalno visokih, t.i. ekscesnih plač. Prva poteza vlade na področju urejanja plač v javnem sektorju je bila sprememba zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero so bila začasno, interventno določena maksimalna izplačila direktorjem. Že tedaj je Ministrstvo za javno upravo napovedalo celovito ureditev do konca letošnjega leta. Vlada se je odločila, da plačno reformo javnega sektorja najprej uresniči v praksi pri »vrhnjem sloju« javnega sektorja, to je pri funkcionarjih in direktorjih. To bo tudi okvir za nadaljevanje reforme, ki bo realizirana s sklenitvijo kolektivne pogodbe za javni sektor.

Nova uredba jasno in pregledno določa strukturo plače. Osnovne plače so določene s plačnimi razredi (plačna lestvica s plačnimi razredi za javne uslužbence in funkcionarje v javnem sektorju je objavljena na spletni strani Ministrstva za javno upravo na naslovu: http://www.mju.gov.si/index.php?id=31) – za direktorje večjih, pomembnejših institucij je uvrstitev v plačni razred neposredna, za druge pa so plačni razredi določeni v razponu. Znotraj razpona bodo plačni razredi določeni v skladu z merili, ki so sestavni del uredbe. Dodatki so zelo omejeni in v strukturi plače ne bodo predstavljali bistvene postavke. Delovna uspešnost direktorjev pravnih oseb v javnem sektorju bo izplačana v obliki letne nagrade, ki lahko po zakonu znese največ dve osnovni plači. Nagrado bo predlagal organ upravljanja (npr. svet javnega zavoda), soglasje pa bo moral podati ustanovitelj (občina ali vlada). Doslej so v večini primerov o letnih nagradah odločali sami organi upravljanja, zato je dodeljevanje nagrad pogosto preraslo v avtomatizem.

V drugi polovici leta bo sprejeta tudi uredba, ki bo urejala pravico do izplačil dodatne delovne uspešnosti za javne zavode, ki del prihodka ustvarijo na trgu. Urejeno bo tudi vprašanje izplačil dodatne delovne uspešnosti za direktorje. Nadure, dežurstva in stalno pripravljenost direktorjev javnih zavodov (gre predvsem za zavode s področja zdravstva) bo odobraval resorni minister, če bo to nujno potrebno zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti.

Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju se bo začela uporabljati s 1.1. 2006. Do konca obdobja odpravljanja plačnih nesorazmerij (do konca leta 2009) bo zaradi celovite ureditve plač proračunski prihranek znašal okrog 880 milijonov tolarjev.

Odlok o plačah funkcionarjev bo vlada obravnavala naslednji teden. Odlok je v zaključni fazi usklajevanja z zainteresiranimi subjekti.


Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih

Vlada RS je na današnji seji izdala tudi uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. V Ministrstvu za javno upravo bo opravljena delna reorganizacija. Naloge Direktorata za upravne enote bodo prenesene v Direktorat za e – upravo in upravne procese.

V Ministrstvu za obrambo poteka analiza procesov in na tej podlagi dopolnjevanje organizacije ministrstva s ciljem učinkovitejše in racionalnejše podpore obrambnega sistema in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po dosedanji ureditvi se opravljajo podporne službe s področja finančnega in materialnega poslovanja ministrstva v Direktoratu za logistiko, na podlagi navedenih analiz pa se predlaga rešitev, v skladu s katero se bodo podporne službe, ki za potrebe ministrstva opravljajo naloge s finančnega in materialnega poslovanja, organizirale v Sekretariatu generalnega sekretarja ministrstva. Uredba določa tudi novo strokovno – tehnično delovno mesto v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in sicer »pomočnik paznika«.

Zadnji članki iz rubrike:

26.6.2019 15:58:50:
S poenostavitvijo zakonodaje do hitrejšega reševanja vlog za državne štipendije in tudi do več štipendij

8.6.2019 8:40:01:
Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s spremembo socialne zakonodaje v Republiki Avstriji

8.6.2019 8:33:07:
Vlada sprejela opredelitev v sodnem postopku pred Sodiščem EU

8.6.2019 8:26:36:
Vlada izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

30.5.2019 14:02:24:
Odziv MDDSZ glede predloga novele Zakona o socialno varstvenih prejemkih

Najnovejši članki:

26.6.2019 15:53:26:
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji in Protokola о izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o zaposlovanju državljanov Republike Srbije v Republiki Sloveniji (BRSZD)

26.6.2019 15:16:23:
Poročilo o gibanju plač za februar 2019

26.6.2019 14:49:10:
Prejemniki namenitve dela dohodnine za donacije

19.6.2019 10:43:55:
Novi predlogi davčnih sprememb - 18. 6. 2019

18.6.2019 15:39:26:
Oddajate stanovanje preko Airbnb in Bookinga? Kaj pa davki?

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT