Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 24.2.2014 15:19:27

Omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika

Mag. Katja Blatnik

Rubrika: Podjetništvoprint Natisni

Omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika

(ZGD-H, Uradni list RS, št. 82/2013, z dne 8.10.2013)

Spremembe ZGD-1 so v veljavo stopile 9. oktobra 2013 z izjemo določb, ki se nanašajo na omejitve glede ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika. Te se uporabljajo od 9. februarja 2014. Ključni razlogi za uvedbo sprememb ZGD-1 so bili daljši časi vpisa poslovnih subjektov, preobremenjenost upravljavcev ustreznih evidenc in povečanje zaostankov na slovenskih sodiščih. To naj bi med drugim vplivalo na slabšo oceno konkurenčnosti države in spodbudnega poslovnega okolja ter odvračalo posameznike od poslovnih podjemov.

Polemike o tem, koga, zakaj in kako se sme omejiti pri ustanavljanju in vodenju podjetij segajo v leto 2011. Tedaj je bil sprejet ZGD-1E (Uradni list RS, št. 91/2011, z dne 4. 11. 2011), katerega temeljni cilj je bil omejiti ustanavljanje, vodenje in nadziranje družb lastnikom (družbeniki in delničarji z lastniškim deležem, večjim od 25 %), članom poslovodstev in nadzornih organov, če so bili udeleženi pri upravljanju ali nadzoru enega ali več podjetij, nad katerimi je bil uveden postopek zaradi insolventnosti. S tem zakonom naj bi zapolnili pravno praznino, predvsem pa onemogočili izčrpavanje podjetij in posledično znižanje vrednosti morebitne stečajne mase. Omenjenim osebam bi preprečili verižno ustanavljanje novih podjetij, na katere bi lahko prenašali zdrava jedra, dolgove pa pustili starim podjetjem. Poleg tega bi sodišče, pristojno za odločanje v postopku insolventnosti, po uradni dolžnosti odvzelo pooblastilo oz. upravičenje za vodenje poslov, jih odpoklicalo z mest članov organa nadzora in jim prepovedalo uresničevanje glasovalnih pravic, in sicer v vseh družbah, kjer je bi bile te osebe ustanovitelji, družbeniki, delničarji, člani poslovodstva ali člani organa nadzora družbe.

Omejitve in odvzemi pooblastil bi prenehali po 10 letih od končanja postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja. Ne glede na to, bi imele navedene osebe možnost v nepravdnem postopku dokazati, da so ravnale kot dober gospodar - niso vplivale oz. niso mogle vplivati na poslovanje družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja. Gre za t. i. obrnjeno dokazno breme. Vse navedeno bi smiselno veljalo tudi za podjetnike.

Predvsem obrnjeno dokazno breme je bil razlog, da je Vlada RS začela postopek za oceno ustavnosti. Določbe novih členov naj bi namreč izhajale iz predpostavke, da osebe, ki so opravljale funkcijo poslovodstva ali nadzornega organa v družbi, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, niso ravnale s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. To bi lahko povzročilo nepopravljive škodljive posledice osebam (in družbam), ki bi v nepravdnih postopkih uspele dokazati nasprotno.

Slab mesec kasneje (Uradni list RS, št. 100/2011, z dne 9. 12. 2011) je Ustavno sodišče objavilo Sklep o začasnem zadržanju izvajanju ZGD-1:

  • 10. a člena - Omejitve ustanavljanja, vodenja in nadziranja družb in
  • 10. b člena - Odvzem pooblastila oz. upravičenja za vodenje poslov, odpoklic z mesta člana

10. a člen - Omejitve ustanavljanja, vodenja in nadziranja družb

25. aprila 2013 je Ustavno sodišče odločilo (Uradni list RS, št. 44/2013, z dne 24.5.2013), da so posamezne določbe 10. a člena dejansko v nasprotju z ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude. Posamezniku je bila na podlagi zakonske domneve za določeno obdobje v celoti odvzeta možnost, da uresničuje svojo svobodno gospodarsko pobudo iz prvega odstavka 74. člena Ustave, ne glede na to, ali je ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.

V veljavi pa so ostale določbe iz 10. a člena ZGD-1, ki zaradi družbeno nesprejemljivih ravnanj onemogočajo ustanovitev gospodarske družbe ali članstvo v gospodarski družbi. Ustanovitev družbe ali pridobitev statusa družbenika ali samostojnega podjetnika ni bila možna za osebe:

  1. ki so bile pravnomočno obsojene na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost;
  2. zoper katere je bila s pravnomočno sodbo na podlagi tega zakona ugotovljena odgovornost zaradi spregleda pravne osebnosti (npr. namensko oškodovanje upnikov zaradi osebne koristi)
  3. ki so predlogu za vpis v register priložile neresnično izjavo o tem, da imajo vse kapitalske družbe, v kapitalu katerih so udeležene z več kot 25 odstotki, poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel zakonski rok plačila, razen tistih, katerim je bil dovoljen odlog ali obročno plačilo
  4. ki so bile kot družbeniki z več kot 25 odstotki udeležene v kapitalu ali bile član poslovodstva ali organa nadzora kapitalske družbe, za katero je bila pravnomočno ugotovljena ničnost na podlagi zakona, ki ureja sodni register, ker je bil namen delovanja ali dejavnost družbe v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.

Take osebe ne bi mogle uživati zaupanja in se zaradi varovanja integritete poslovnega okolja, za določen čas (10 let od pravnomočne sodbe ali dane lažne izjave) izločijo iz gospodarskega življenja. Morebitne razloge za omejitev bi ob predlogu za vpis poslovnega subjekta (družbe ali podjetnika) oz. družbenika, po uradni dolžnosti preverjala sodišča.

Od 9. februarja 2014, ko so v veljavo stopile spremembe novele ZGD-H, pa velja, da ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba:

    li>ki je bila v RS pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine;
  1. ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek;
  2. ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek.

Pravnomočne obsodbe (1. točka) ob predlogu za vpis preverjajo registrska sodišča, notarji in AJPES (za podjetnike). Omejitev po novem traja 5 let od pravnomočne obsodbe oz. do dneva izbrisa iz kazenske evidence, v kolikor tak dogodek nastopi pred potekom 5 let. Preverjanje seznama nepredlagateljev obračunov in seznama neplačnikov pa poteka na spletnem portalu oz. točkah e-VEM, že pred oddajo vloge za vpis v sodni ali poslovni register. O morebitni omejitvi mora biti stranka obveščena in napotena na pristojni davčni urad. Omejitev velja do plačila vseh zapadlih in neplačanih davčnih obveznosti oz. do predložitve manjkajočih davčnih obračunov.

10. b člen - Odvzem pooblastila oz. upravičenja za vodenje poslov, odpoklic z mesta člana

V zvezi z odvzemom pooblastil oz. upravičenj za vodenje poslov, odpoklicev z mest članov poslovodstva ali organov nadzora, urejenih v 10. b členu ZGD-1, pa Ustavno sodišče ni našlo nasprotij z ustavo. Posledica odpoklica bi nastopila šele s pravnomočnostjo sodbe, ki jo izda sodišče, pristojno v postopku za odločanje zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja. V postopkih zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja imajo posamezniki možnost, da se izjavijo in dokažejo, da so ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. S tem členom ni bila kršena niti ustavna pravica do svobode dela. Edina razveljavljena določba se je nanašala na trajanje ukrepa, ker ni bilo natančno določeno, ampak le določljivo. Omejitev bi prenehala po 10 letih od končanja tistega postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, na podlagi začetka katerega je začela veljati. Dejansko trajanje ukrepa bi bilo tako odvisno od trajanja postopka zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja. Odločitev o trajanju ukrepa je bilo preneseno na sodišče, pristojno za odvzem pooblastil, tj. sodišče, ki odloča v postopku zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja). Ne glede na okoliščine pa ukrep ne bi smel trajati več kot 10 let od pravnomočnosti sodne odločbe, s katero bi bilo odvzeto pooblastilo oz. upravičenje za vodenje poslov oz. bi bila oseba odpoklicana z mesta člana organa nadzora.

S sprejemom ZGD-H so bila 9. oktobra 2013 vsa vprašanja glede 10. b člena "rešena", saj je bil ta člen črtan. Posledično so bili ustavljeni tudi postopki, začeti na podlagi tega člena. Eden od razlogov za črtanje je bil ravno v postopkih, natančneje nedoločenih pravilih. Poleg tega pa naj bi bili podobni cilji tega člena uzakonjeni v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Drži, da gre le za podobnost, saj slednji zakon v milejši obliki omejuje poslovanje in pristojnosti nadzornih organov, pri čemer se omejitve nanašajo le na dolžnika oz. družbo, ki se je znašla v postopkih zaradi insolventnosti.

Ključne besede:
ZGD-H
ZGD-1
omejitve glede ustanavljanja družb
omejitve glede ustanavljanja podjetnikov
omejitve glede pridobitve statusa družbenika
e-VEM
Katja Blatnik

Zadnji članki iz rubrike:

8.10.2018 14:03:01:
Čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb

16.10.2017 17:26:20:
Sprememba v načinu vročanja sklepov o registraciji s.p.

8.5.2017 12:55:46:
Novosti na področju registracije s.p.

12.1.2016 16:38:15:
Omejitve za pridobitev statusa s.p.

6.1.2016 15:14:10:
Uporaba enega računa za poslovni in osebni namen

Najnovejši članki:

19.8.2019 16:04:59:
Odjava delavcev iz obveznega zavarovanja

19.8.2019 14:53:53:
Odgovor vlade v zvezi z upoštevanjem otroškega dodatka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in napovedano ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost

19.8.2019 14:53:10:
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi s »popoldanskim s.p.«

19.8.2019 14:51:42:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z varčevanjem za dodatno pokojnino

19.8.2019 14:50:52:
Odgovor na poslansko v zvezi s propadanjem obrti in podjetništva pri menjavi generacij

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT