Linearni ali navadni način obračuna obresti

je obračun, pri katerem se obrestna mera deli s številom enot (npr. dni ali mesecev) celotnega leta in pomnoži s številom enot, za katero računamo obresti. Npr. če je letna obrestna mera 12 %, potem je mesečna obrestna mera 1/12 letne obrestne mere, torej 1 %. Dnevna obrestna mera pa je 1/365 letne obrestne mere. Stvar je torej dokaj enostavna. Če hočemo izračunati obresti za 45 dni, bomo torej glavnico pomnožili z (12/365)*45 in pri tem upoštevali, da mora biti v imenovalcu še 100, ker računamo z odstotki.

Primer linearnega obračuna obresti.

Spletni izračun pogodbenih obresti

Seveda pa nastopi razlika, če obresti, ki se obračunavajo na linearen način, plačujemo pogosteje kot v enem letu, npr. mesečno. V tem primeru posojilodajalec v prvem mesecu obrestuje samo glavnico, po preteku meseca prejme obresti in posoja glavnico in obresti od prvega meseca; po preteku dveh mesecev prejme obresti od glavnice in obresti prvega meseca itd. Če je torej letna obrestna mera pri navadnem obračunu 12 % in se obresti plačujejo v krajšem obdobju kot je obdobje 1 leta, potem posojilodajalec prejme več kot 12 % na leto. Ta lastnost navadnega obračuna obresti pride tem bolj do izraza, čim pogosteje se obračunavajo in plačujejo obresti in čim višja je obrestna mera.

Konformni obračun obresti

je način, pri katerem je v zgornjem odstavku opisana lastnost odpravljena. Konformni obračun obresti je torej obračun, pri katerem je obrestna mera prilagojena pogostejšemu plačevanju obresti. Matematično to izvedemo tako, da letne obrestne mere ne delimo z meseci ali dnevi, temveč korenimo. In nato korena ne množimo z meseci ali dnevi, temveč potenciramo.

Primer komformnega obračuna obresti.

Spletni izračun pogodbenih obresti

Degresivni način obračuna obresti

je način, pri katerem obresti plačamo na koncu obračunskega obdobja. Torej na začetku posojilnega obdobja prejmemo posojilo, vrnemo pa ga ob koncu posojilnega obdobja skupaj z obrestmi. To je tudi prevladujoč način obračuna obresti.

Anticipativni način obračuna obresti

je v nasprotju od degresivnega obračun, pri katerem plačamo obresti na začetku posojilnega obdobja. To pa v bistvu pomeni, če ga primerjamo z degresivnim, da pri enaki obrestni meri plačamo enak znesek obresti za manjše posojilo. Enostaven primer to lahko ponazori. Npr. posojilodajalec nam odobri 1.000,00 EUR posojila po 10 % obrestni meri, obračun obresti je anticipativen. Obresti se torej plačajo vnaprej. Če je posojilo za dobo 1 leta, potem znaša znesek obresti točno 100,00 EUR. Ker pa jih je treba plačati na začetku posojilnega obdobja, razpolagamo samo z razliko med posojilom in obrestmi, torej z 900,00 EUR. Sklep, ki sledi iz tega: za manjši znesek posojila plačamo enak znesek obresti. Če preračunate anticipativno obrestno mero v dekurzivno, boste torej ugotovili, da dani anticipativni obrestni meri ustreza višja dekurzivna. Ali drugače, da plačate obresti po nekoliko višji obrestni meri, kot je videti na prvi pogled.

Primer izračuna efektivne obrestne mere pri anticipativnem obračunu (s programom Cena kapitala).

Nominalna obrestna mera

je obrestna mera, ki je izražena v enem številu. Če imamo npr. posojilo z 9 % obrestno mero, je to nominalna obrestna mera. Pri nas že nekaj časa uporabljamo kombinirano obrestno mero, in sicer TOM ter dogovorjeno "realno" obrestno mero.

Realna obrestna mera

pa je po Fisherjevi teoriji obrestna mera, ki pove, koliko se poveča glavnica realno, torej upoštevaje inflacijo. Če je torej nominalna obrestna mera 10 % letno, inflacija pa 5 % letno, potem je realna obrestna mera - ([(1,10/1,05)-1]x100) - enaka 4,8 %.

Revalorizacijska obrestna mera

(včasih tudi R ali sedaj npr. temeljna obrestna mera oz. TOM) je obrestna mera, s katero naj bi ohranjali osnovno vrednost posojila. Realna vrednost posojila se namreč zaradi inflacije zmanjšuje. Kupna moč zneska pada. TOM se določa kot povprečje indeksa življenskih stroškov zadnjih 12 mesecev.

Primer obračuna obresti z revalorizacijsko obrestno mero.

Tudi v primeru uporabe revalorizacijske obrestne mere se uporablja izraz "realna obrestna mera", ki pomeni dodatek k revalorizacijski obrestni meri. Npr. pri dogovorjeni obrestni meri TOM + 5 %, se o teh 5 % govori kot o realni obrestni meri.

Efektivna obrestna mera - EOM

Razni stroški pri najemu posojila, ki so lahko opredeljeni v znesku ali % (npr. provizije) se ne morejo seštevati z obrestno mero. Primerjava dveh posojil, pri katerih je vsaj pri enem treba plačati dodatne stroške poleg obresti, je zato nemogoča.

Primer izračuna EOM pri kratkoročnem posojilu z enkratnim odplačilom s programom Cena kapitala.