Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 14.2.2014 14:24:42

Vlada sprejela odgovor na poslansko pobudo v zvezi z 2. januarjem kot prostim dnevom

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela odgovor na poslansko pobudo v zvezi z 2. januarjem kot prostim dnevom

Vlada RS je na 45. redni seji, ki je potekala 13. februarja 2014, sprejela odgovor na poslansko pobudo Braneta Golubovića v zvezi z 2. januarjem kot prostim dnevom.

Poslanec Brane Golubović je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi z 2. januarjem, kot dela prostim dnevom oziroma koliko 2. januar kot delovni dan vpliva na produktivnost in posledično na BDP. Poslanec navaja: »2. januar je bil kot dela prost dan ukinjen leta 2012 s sprejetjem Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF). Kot glavni razlogi za ukinitev prostega dneva so bili navedeni ekonomski razlogi, predvsem večja produktivnost ter zmanjšanje proračunskih stroškov in stroškov delodajalcev ter, da bomo s tem dosegli višji BDP. Kot dodatni argument pa, da v večini evropskih držav 2. januarja ni prost dan.

Ob ukinitvi je Gospodarska zbornica Slovenije - ki je podprla predlog o manjšem številu prazničnih dni, saj naj bi en plačan praznik manj pomenil en produktiven dan več, to naj bi pozitivno vplivalo na ustvarjeno dodano vrednost in s tem na produktivnost v obliki dodane vrednosti na zaposlenega, - navedla,da bo »prihranka« za blizu 35 milijonov evrov, a uradnih podatkov ni. Ocena je,da se je na delovni dan 2. 1. 2013, v javni upravi privarčevalo približno 170.000 evrov. A uradnih podatkov, ki imajo za seboj argumentirane številke za javni in zasebni sektor, ni na voljo«.

Poslanec Vlado RS poziva, da se zaradi neobstoja uradnih podatkov o »prihrankih« ukinitve 2. januarja kot dela prostega dne v zasebnem in javnem sektorju izdela izračune, kako vpliva 2. januar kot delovni dan na produktivnost in posledično na BDP oziroma kaj bi pomenilo, če bi 2. januar od leta 2015 ponovno postal dela prost dan.

Uvodno je potrebno pojasniti, da je ukrep zmanjševanja števila prostih dni sprejela Vlada RS v okviru varčevalnih ukrepov in tudi Državni zbor RS s sprejemom Zakona o uravnoteženju javnih financ – ZUJF, s čimer se je spremenil Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v RS (ZPDPD).

Posledice, ki izhajajo iz zmanjšanega števila prazničnih dni se med dejavnostmi razlikujejo, saj so v precejšnji meri odvisne ravno od narave dejavnosti. V proizvodnih in storitvenih dejavnostih večje število delovnih dni praviloma pomeni večji obseg opravljenega dela, t.j. večji obseg realizirane proizvodnje oziroma storitev, kar pomeni tudi večjo dodano vrednost in višjo gospodarsko rast.

Ukrep povečanja števila prostih dni je pomemben predvsem z vidika, da se z obstoječimi produkcijskimi faktorji zmanjša produktivnost v gospodarstvu. Na podlagi že znanih analiz je bilo ugotovljeno, da se z dodatnim prostim dnevom v Sloveniji zmanjša produktivnost za 0,45%, ob upoštevanju dejstva, da imamo dodaten prosti dan (torej namesto 221 delamo 220 dni). Sicer pa je težko izvesti celoviti izračun, saj na produktivnost dela vpliva več dejavnikov. Podatki Statističnega urada RS za zadnjih nekaj let kažejo, da v povprečju vsak delovni dan poveča/zmanjša rast BDP za 0,1 odstotne točke (35 milijonov evrov). Vpliv prostega dne velja le ob predpostavki, da so vsi preostali pogoji, ki določajo rast BDP, enaki v obeh letih. Kot že omenjeno pa velja, da je razlika v rasti BDP odvisna tudi od številnih drugih dejavnikov, ne samo od števila prostih dni.

Konkretneje je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v času ukinitve 2. januarja kot dela prostega dne proučilo področje turizma in preverilo na Turistično-gostinski zbornici Slovenije in Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, od koder so prejeli odgovor, da tovrstna analiza še ni bila opravljena in da s temi podatki še ne razpolagajo. Na Turistično gostinski zbornici Slovenije so ocenili, da je učinek zmanjšanja števila dela prostih dni negativen sorazmerno deležu turističnega obiska domačih gostov na dela prost dan. Ocenili so tudi, da se produktivnost v gostinstvu in turizmu zaradi tega ni zvišala, kajti zaposleni v gostinstvu in turizmu običajno delajo tudi ob nedeljah in praznikih, medtem ko je strošek dela za delodajalca nekoliko nižji, saj ni potrebno izplačati višjih plač za delo na praznični dan.

Z vidika Ministrstva za notranje zadeve je na osnovi podatkov iz informacijskega sistema za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem sektorju – ISPAP o izplačanih plačah zaposlenih v javnem sektorju za mesec januar 2012 in januar 2013 razvidno, da je 10% vseh zaposlenih v javnem sektorju (približno 16.000), ki so v mesecu januarju prejeli izplačila za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, in sicer:

1. za leto 2012 v višini 2.003.700 EUR zaradi:

  • izplačila dodatka za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan v višini 1.072.282 EUR,
  • izplačila vrednosti dela preko polnega delovnega časa za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan (delo preko polnega delovnega časa in dežurstvo preko polnega delovnega časa) višini 872.698 EUR.

V zgornjo številko je vključen tudi strošek izplačila regresa za prehrano za en dan, ki za 16.000 zaposlenih znaša 58.720 EUR.

2. za leto 2013 v višini 1.127.420 EUR zaradi:

  • izplačila dodatka za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan v višini 714.000 EUR,
  • izplačila vrednosti dela preko polnega delovnega časa za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan (delo preko polnega delovnega časa in dežurstvo preko polnega delovnega časa) višini 354.700 EUR.

V zgornjo številko je vključen tudi strošek izplačila regresa za prehrano za en dan, ki za 16.000 zaposlenih znaša 58.720 EUR.

Če bi 2. januar postal dela prost dan, na Ministrstvu za notranje zadeve ocenjujejo, da bi znašal prihranek stroškov zaradi neizplačila regresa za prehrano za vse zaposlene v javnem sektorju v višini 611.414 EUR (učinek za vse zaposlene v javnem sektorju) oziroma 552.694 EUR, če izvzamemo strošek regresa za prehrano za 16.000 zaposlenih, ki bi delali, kljub dejstvu, da bi 2. januar ponovno postal dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan.

V navedeni primerjavi pa bi bilo potrebno upoštevati tudi podatke o stroških prevoza zaposlenih na delo in z dela, ki se sicer ne poročajo v ISPAP, imajo pa pomemben vpliv na višino finančnega učinka v tej zvezi.

Primerljivi tovrstni podatki za zasebni sektor niso na voljo.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

20.9.2019 15:27:23:
Dvig limita pri brezstičnem poslovanju s 15 evrov na 25 evrov

20.9.2019 13:36:44:
Policija opozarja na (ponovno) povečan pojav spletnih goljufij

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 9:36:51:
Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z valutami v slovenskih predpisih

12.9.2019 9:31:02:
Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu

Najnovejši članki:

20.9.2019 10:42:08:
Incoterms mednarodne transportne klavzule

20.9.2019 9:42:34:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:02:
Predlog spememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (19. 09. 2019)

20.9.2019 9:43:33:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (19. 09. 2019)

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT