Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 6.2.2014 16:08:22

Vlada sprejela predlog stališča RS k Predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela predlog stališča RS k Predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic

Vlada RS je na 44. redni seji, ki je potekala 6. februarja 2014, sprejela predlog stališča RS k zadevi Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic. Slovenija podpira razloge za spremembe v skupnem sistemu obdavčenja matičnih in odvisnih družb iz različnih držav članic ter cilje, ki izhajajo iz predloga direktive o spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic. Slovenija podpira rešitev glede hibridnih posojil, glede določbe o preprečevanju zlorab pa si bo prizadevala za takšno določbo oziroma pravilo, ki bo jasno in učinkovito, upoštevajoč tudi veljavno notranjo zakonodajo v Republiki Sloveniji. Slovenija si bo prizadevala za določitev primernega oziroma razumnega roka za uskladitev notranje zakonodaje z direktivo.

Poglavitne rešitve in cilji v predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/96/EU o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic:

Bistvena sprememba zadeva neskladja pri hibridnih posojilih. Hibridna posojila so finančni instrumenti, ki imajo značilnosti dolžniškega in lastniškega kapitala. Ker države članice hibridna posojila v davčnem smislu opredeljujejo različno (kot dolžniški ali lastniški kapital), se plačila v okviru čezmejnega hibridnega posojila v eni državi članici (državi članici plačnika) obravnavajo kot izdatek/odhodek, ki daje pravico do davčne olajšave, v drugi državi članici (državi članici prejemnika plačila) pa kot davka oproščena distribucija dobička (dividende), zaradi česar prihaja do neželenega dvojnega neobdavčevanja.

Namen spremembe je, da se vse družbe obdavčijo glede na realizirani dobiček v zadevni državi članici EU in da se družbe ne morejo izogniti plačilu davkov z uporabo vrzeli, ki nastanejo pri hibridnem financiranju v čezmejnih primerih. Zagotavljajo se učinkoviti ukrepi proti dvojnemu neobdavčevanju na tem področju.

Sprememba gre v smeri, da se ugodnosti oprostitve davka iz direktive o matičnih in odvisnih družbah ne bi uporabljale za plačila v okviru distribucije dobička, ki se v državi članici vira obravnavajo kot odhodek. V skladu s tem bi morala država članica družbe prejemnice (matična družba ali stalna poslovna enota matične družbe) obdavčiti delež plačil v obliki distribucije dobička, ki se v državi članici odvisne družbe, ki plačila izvede, obravnava kot odhodek.

Druga bistvena sprememba se nanaša na določbo o preprečevanju zlorab. Člen 1(2) direktive o matičnih in odvisnih družbah državam članicam že omogoča sprejetje notranjih določb o preprečevanju zlorab. Vendar so obstoječi ukrepi držav članic za preprečevanje zlorab zelo raznoliki, saj so bili zasnovani za obravnavo posebnih pomislekov držav članic in značilnosti njihovih davčnih sistemov, kar povzroča pomanjkanje jasnosti za davkoplačevalce in davčne uprave. Sedanje stanje bi lahko tudi povzročilo nepravilno uporabo direktive, če so določbe o preprečevanju zlorab v nekaterih državah članicah manj stroge ali pa sploh ne obstajajo.

Namen spremembe je vzpostaviti pravno varnost in jasnost za davkoplačevalce in davčne uprave ter zagotoviti, da družbe ne bi neupravičeno izkoriščale določb direktive o matičnih in odvisnih družbah.

Spreminjajo se še uvodne izjave ter se posodablja del A Priloge I glede družb po romunski zakonodaji.

Veljavnost direktive je predvidena na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu EU, predvideno pa je, da države članice do 31. decembra 2014 sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Na prvi obravnavi direktive na Delovni skupini Sveta za davčna vprašanja – neposredna obdavčitev so tri države članice pripominjale, da je 6 mesecev zanje prekratek implementacijski rok.

Vir: MF

Zadnji članki iz rubrike:

7.2.2020 17:36:17:
Sprememba frekvence poročanja o dolžnikih iz zdravstvenega zavarovanja

7.2.2020 16:40:20:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) boste od bank in hranilnic prejeli letno informacijo o obračunanih nadomestilih

7.2.2020 16:35:33:
Problematika zapiranja računov tujim državljanom in podjetjem v tuji lasti

5.2.2020 18:10:58:
V primeru bolezni opravičena obveznost odziva na vabila in napotnice Zavoda

3.2.2020 17:22:03:
Vlada odgovarja na pobudo glede minimalne plače

Najnovejši članki:

17.2.2020 13:51:55:
Spodbude za trajno zaposlovanje mladih v vzhodni regiji

14.2.2020 16:33:43:
Koliko znaša neto minimalna plača brez dodatkov?

12.2.2020 17:38:00:
Davčne evidence normirancev v letu 2019

12.2.2020 17:15:30:
Pogoji za normirance

12.2.2020 16:50:27:
Davčni obračun za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost - DDD

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT