3. DOHODEK IZ ZAPOSLITVE

Dohodek iz zaposlitve je vsak dohodek, prejet na podlagi pretekle ali sedanje zaposlitve.

Za dohodek iz zaposlitve štejemo:

• dohodek iz delovnega razmerja,
• dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Kaj je dohodek iz delovnega razmerja

• Vsak dohodek, ki ga delojemalec prejme od svojega delodajalca iz naslova sklenjenega delovnega razmerja, kot je plača, nadomestilo plače ter morebitna druga plačila za opravljeno delo, regres za letni dopust, dohodek na podlagi udeležbe na dobičku, prejet iz delovnega razmerja, boniteta, jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi, solidarnostna pomoč, povračila stroškov v zvezi z delom, povračilo stroškov v zvezi s službenimi potovanji, dohodki iz naslova prenehanja pogodbe iz zaposlitve.
• Dohodek, prejet za vodenje poslovnega subjekta na podlagi poslovnega razmerja, dohodek izvoljenih ali imenovanih nosilcev funkcij v organih oblasti, avtorski honorar iz delovnega razmerja, dohodek za opravljeno malo delo, dohodek, prejet v zvezi z opravljanjem funkcije poslanca Evropskega parlamenta. 
• Nadomestilo iz naslova obveznega socialnega zavarovanja.
• Pokojnina in drug dohodek iz naslova obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
• Ugodnosti, ki jih delodajalec delojemalcu nudi v naravi – bonitete.

Kateri so neobdavčeni dohodki iz delovnega razmerja

Določeni dohodki iz delovnega razmerja so neobdavčeni, če jih delodajalec izplača do višine, ki je kot neobdavčena določena z ZDoh-2 ali s predpisom vlade. To so:

• povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo in z dela, prehrana med delom) ter v zvezi s službenimi potovanji,
• jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči, odpravnine ob upokojitvi in odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja,
• premije za prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
• plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo,
• nadomestila za uporabo lastnih sredstev, orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil).

Če so navedeni dohodki izplačani v višini, ki presega neobdavčeni znesek, se presežek všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Kaj je boniteta

Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu v zvezi z zaposlitvijo. Za boniteto se šteje zlasti uporaba osebnega vozila za zasebne namene, nastanitev, posojila po ugodnejši obrestni meri, popust pri prodaji blaga in storitev, izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana, zavarovalne premije, darila, podelitev pravice do nakupa delnic.

Znesek bonitete se praviloma določi na podlagi primerljive tržne cene, razen v primerih, ki jih ZDoh-2 določa drugače.

Kaj se ne šteje za boniteto

Določene ugodnosti, ki jih delodajalec nudi delojemalcem, se ne štejejo za boniteto po ZDoh-2, in sicer:

• ugodnosti manjših vrednosti, kot npr. uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih idr.,
• plačila za izobraževanje delojemalca, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca,
• plačila za zdravstvene preglede, ki jih mora delodajalec zagotoviti na podlagi zakona,
• plačila za cepljenje, ki jih mora delodajalec zagotoviti skladno s predpisi o varnosti in zdravju pri delu,
• uporaba parkirnega prostora in uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme,
• darilo, ki ga delodajalec v mesecu decembru podari delojemalčevemu otroku, staremu do 15 let, če ne presega 42 evrov,
• ugodnosti iz delovnega razmerja do zneska 13 evrov, če se ne zagotavljajo redno ali pogosto.

Posebna davčna obravnava dohodkov iz delovnega razmerja

• Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so napoteni na delo v tujino, se obdavčijo le tisti dohodki, ki po vsebini, obliki in obsegu ustrezajo dohodkom, ki bi jih te osebe prejemale za enako delo v Sloveniji.
• Zavezancem, zaposlenim na trgovski ladji dolge plovbe, se obdavči le 50 odstotkov dohodka iz te zaposlitve, če ladja pluje po odprtem morju, če so s pogodbo o zaposlitvi na ladjo vkrcani najmanj za šest mesecev ali če so zaradi take zaposlitve iz Slovenije odsotni vsaj šest mesecev v davčnem letu.

Davčna osnova in stopnja akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja

Davčna osnova je bruto dohodek iz delovnega razmerja, zmanjšan za obvezne prispevke delojemalca. Izračun akontacije dohodnine je odvisen od tega, ali je delodajalec glavni ali drugi delodajalec zaposlenega, in sicer:

• glavni delodajalec akontacijo dohodnine izračuna po stopnjah iz davčne lestvice (16 do 50 odstotkov), pri tem pa upošteva tudi zavezancu pripadajoče davčne olajšave (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane idr.);
• drugi delodajalec akontacijo dohodnine izračuna po stopnji 25 odstotkov in brez upoštevanja davčnih olajšav.

Če izračunana akontacija dohodnine od dohodka, ki ga oseba dosega pri drugem delodajalcu, ne presega 20 EUR, se akontacija dohodnine ne plača, se pa ti dohodki vštevajo v letno davčno osnovo. Če prejemnik dohodka želi, da se akontacija dohodnine, ki ne presega 20 EUR plača o tem obvesti delodajalca.

Davčna osnova in stopnja akontacije dohodnine od pokojnine in invalidskega nadomestila

Davčna osnova od pokojnine in invalidskega nadomestila je dohodek, ki je odmerjen v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v skladu z drugimi predpisi, zmanjšan za obvezne prispevke, ki jih je dolžan plačevati prejemnik pokojnine oziroma nadomestila.

Izračun akontacije dohodnine se opravi po stopnjah iz davčne lestvice (16 do 50 odstotkov), pri tem pa se upošteva tudi zavezancu pripadajoče davčne olajšave (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane, olajšava za prejemnike pokojnine oziroma nadomestila, olajšava za starejše od 65 let idr.).

Od invalidskih nadomestil in od polovice pokojnine, ki jih za mesečno obdobje izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se izračun akontacije dohodnine opravi po stopnji 25 odstotkov, lahko pa prejemnik teh dohodkov uveljavlja znižano stopnjo, vendar ne nižjo od 16 odstotkov. Pri izračunu akontacije dohodnine se upošteva posebna olajšava za prejemnike invalidskih nadomestil in pokojnin.

Povprečenje dohodka iz delovnega razmerja

Od dohodka iz delovnega razmerja, ki ga zavezanec prejme na podlagi sodne odločbe za pretekla leta, se dohodnina na letni ravni odmeri po posebej izračunani povprečni individualni stopnji zavezanca. Za izračun povprečne stopnje se upošteva 20 odstotkov dohodka po sodni odločbi za pretekla leta, po tako izračunani povprečni stopnji pa se na letni ravni dohodnina odmeri od celotne neto letne davčne osnove zavezanca.

Kaj je dohodek iz drugega pogodbenega razmerja

Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja je vsak dohodek iz odvisnega pogodbenega razmerja, ki ni delovno razmerje, kot npr. dohodek za delo po študentski napotnici, dohodek za stvaritev avtorskega dela, dohodek po podjemni pogodbi, dohodek verskih delavcev. Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se šteje tudi dohodek za izvršitev posameznega posla v neodvisnem razmerju.

Davčna osnova in stopnja akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja

Davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je bruto dohodek, zmanjšan za 10-odstotne normirane stroške. Od tako ugotovljene davčne osnove se akontacija dohodnine izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov. Akontacija dohodnine se ne izračuna in ne plača ob izplačilu dohodka dijaku ali študentu, ki izpolnjuje pogoje za študentsko olajšavo (pogoj statusa in starosti), za delo po študentski napotnici, če ne presega 400 evrov.

Akontacija dohodnine od dohodka rezidenta se ne plača, če ne presega 20 EUR. Dohodek se všteva v letno davčno osnovo.

Prejemnik dohodka z drugega pogodbenega razmerja lahko poleg normiranih stroškov uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela. Navedeni dejanski stroški se zavezancu priznajo na podlagi dokazil, in sicer pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi vlada. Dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela se lahko uveljavlja:

1. v napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja – prejemnik dohodka od osebe, ki ni plačnik davka (npr. tuji izplačevalec);
2. s predpisanim pisnim zahtevkom – prejemnik dohodka - nerezident, ki dohodek iz drugega pogodbenega razmerja prejme od osebe – plačnika davka, ki je ob izplačilu tega dohodka (v obračunu davčnega odtegljaja – obrazcu REK-2) izračunal in plačal davčni odtegljaj z upoštevanjem 10 % normiranih stroškov;
3. v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine – prejemnik dohodka - rezident, ki dohodek iz drugega pogodbenega razmerja prejme od osebe – plačnika davka, ki je ob izplačilu tega dohodka (v obračunu davčnega odtegljaja – obrazcu REK-2) izračunal in plačal davčni odtegljaj z upoštevanjem 10 % normiranih stroškov.

4. DOHODEK IZ DEJAVNOSTI

Za dohodek iz dejavnosti štejemo dohodek, dosežen z opravljanjem vsake podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnosti. Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti, sta, da se dejavnost opravlja trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre za enkraten ali občasen posel) in neodvisno oz. samostojno (zavezanec opravlja dejavnost na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter za opravljanje dejavnosti jamči z vsem svojim premoženjem).

Zavezanci za dohodek iz dejavnosti so vsi zasebniki. Sem sodijo poleg samostojnih podjetnikov posameznikov tudi druge fizične osebe, ki priglasijo opravljanje dejavnosti na podlagi drugih predpisov (npr. notarji, odvetniki, novinarji).

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se ugotavlja na enega izmed naslednjih načinov;

• z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, ali
• z upoštevanjem normiranih odhodkov.

(Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov

Pri zavezancih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, je davčna osnova dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporablja poleg ZDoh-2 tudi zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Po določilih tega zakona se pri ugotavljanju dobička priznavajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida v skladu s predpisi oziroma računovodskimi standardi. Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo).

Predložitev davčnega obračuna

Zavezanci morajo davčnemu organu najkasneje do 31. marca tekočega leta predložiti obrazec davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, v katerega vpišejo prihodke in odhodke, ki so jih dosegli v preteklem letu.

V davčnem obračunu lahko zavezanci uveljavljajo tudi davčne olajšave, ki jih določa zakon o dohodnini, in sicer:

• olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj,
• olajšavo za investiranje,
• olajšavo za zaposlovanje,
• olajšavo za zaposlovanje invalidov,
• olajšavo za zavezanca invalida,
• olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
• olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
• olajšavo za donacije.

Od ugotovljene davčne osnove, tj. dobička, morajo zavezanci plačati akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Pri izračunu akontacije dohodnine se upoštevajo stopnje dohodnine iz davčne lestvice (od 16 do 41 odstotkov), zavezanci pa lahko upoštevajo tudi splošno olajšavo, dodatno splošno olajšavo in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Olajšavi lahko upoštevajo pod pogojem, da jim za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav.

Na podlagi davčnega obračuna se določi tudi predhodna akontacija dohodnine, ki se v tekočem davčnem letu plačuje:

• v mesečnih obrokih (če znesek predhodne akontacije presega 400 evrov) ali
• v trimesečnih obrokih (če znesek predhodne akontacije ne presega 400 evrov).

Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove, saj zavezancem ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju.

Zavezanec, ki že opravlja dejavnost lahko ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, če takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasi davčnemu organu in če njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 50.000 eurov. Pravico do ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov bo davčni zavezanec uveljavljal na obrazcu, ki je predpisan za davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki ga mora davčnemu organu predložiti najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Zavezanci, ki na novo začnejo z opravljanjem dejavnosti opravijo priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Pri zavezancih, ki so na novo začeli opravljati dejavnost se prihodkovni pogoj ne ugotavlja.

Zavezanci ugotovijo davčno osnovo na način, da od ustvarjenih prihodkov odštejejo normirane odhode v višini 70% ustvarjenih prihodkov. Pri ugotavljanju davčne osnove se upošteva prihodke in odhodke ob njihovem nastanku (tj. fakturirana realizacija). Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20% davčni stopnji in se šteje kot dokončen davek. Zavezanci pri izračunu dohodnine ne morejo uveljavljati davčnih olajšav (npr. olajšave za investiranje, olajšave za zaposlovanje, olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj, olajšave za donacije itd.). Zavezanci ugotovijo dohodnino od dohodka iz dejavnosti v davčnem obračunu, ki ga morajo davčnemu organu predložiti najkasneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.

Na podlagi davčnega obračuna se določi tudi akontacija dohodnine, ki se v tekočem davčnem letu plačuje:

• v mesečnih obrokih (če znesek akontacije presega 400 evrov) ali
• v trimesečnih obrokih (če znesek akontacije ne presega 400 evrov).

Obroki akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti. Če je znesek obračunane dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanec doplača razliko dohodnine. Če je znesek obračunane dohodnine na letni ravni manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, se zavezancu dohodnina vrne.

Šteje se, da je davčni zavezanec priglasil ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in se odločil za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov če do 31. marca leta, za katero ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, oziroma do poteka roka za predložitev davčnega obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ne obvesti davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Zavezanec, ki dve zaporedni predhodni davčni leti ne izpolnjuje prihodkovnega pogoja za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, je dolžan v davčnem letu, ki sledi dvema zaporednima predhodnima davčnima letoma, ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

5. DOHODEK IZ OSNOVNE KMETIJSKE IN OSNOVNE GOZDARSKE DEJAVNOSTI

Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti dosega fizična oseba, ki je 30. junija leta, za katerega se dohodek ugotavlja,  lastnik, zakupnik ali uporabnik kmetijskih in gozdnih zemljišč na podlagi drugega pravnega naslova ter uporabnik čebeljih panjev, evidentiranih v registru čebelnjakov. Prav tako se šteje, da navedeni dohodek dosega tudi fizična oseba, ki so ji izplačani drugi dohodki v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

Davčna osnova

Davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, pavšalna ocena dohodka za panje ter drug dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Pri odmeri za leto 2013 se za določitev davčne osnove od drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti upošteva 50 % teh dohodkov, ki se razdelijo na zavezance, člane kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu.

Podatek o katastrskem dohodku davčna uprava pridobi od Geodetske uprave RS, podatek o številu čebeljih panjev v uporabi posameznega zavezanca pa iz registra čebelnjakov, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Podatek o prejemnikih obdavčljivih subvencij davčna uprava pridobi od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Zavoda za gozdove Slovenije ter drugih izplačevalcev.

Zavezanec, ki prideluje vino ali oljke, najpozneje do 30. junija leta, za katerega se dohodek ugotavlja, davčnemu organu prijavi podatke o zemljiščih, katerih pridelek se predela v vino in zemljiščih pod oljčnikom. V naslednjih letih je potrebno priglasiti le morebitne spremembe teh površin.

Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo dohodki v zvezi s to dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu. Kmečko gospodinjstvo je skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. 6. leta, za katerega se dohodek ugotavlja, prijavljeni na tem naslovu in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 eurov. Če navedeni pogoji niso izpolnjeni, je dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, oproščen plačila dohodnine (izvzet iz obdavčitve). (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)

Oprostitev katastrskega dohodka

Na zahtevo zavezanca ali po uradni dolžnosti se priznava oprostitev katastrskega dohodka za zemljišča:

• ki se uporabljajo za doseganje dohodka iz dejavnosti,
• ki so dana v zakup, za dobo, navedeno v zakupni pogodbi (v tem primeru se katastrski dohodek v zakup danega zemljišča pripiše zakupniku),
• na katerih se zasadijo novi trajni nasadi (za oljčnike 8 let, za sadovnjake, vinograde in hmeljišča 3 leta) ali pogozdijo (30 let),
• za katera je izdano dovoljenje za gradnjo,
• ki jih je prepovedano ali ni mogoče uporabljati oziroma izkoriščati, kot so varovalni gozdovi, zemljišča znotraj visokovodnih nasipov, pod visokonapetostnimi vodi ipd.

Zemljišča se uporabljajo za doseganje dohodka iz dejavnosti v naslednjih primerih:

• Fizična oseba opravlja kmetijsko in gozdarsko dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik.
• Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih se opravlja dejavnost, ki se po ZDoh-2 ne šteje za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost. To so reja živali in druga kmetijska pridelava, ki ni vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč, trsničarstvo, drevesničarstvo, pridelava sadik, okrasnih rastlin ter intenzivna pridelava vrtnin in zelišč (to je pridelava več kot ene vrtnine ali zelišča na isti površini v posameznem letu), razen če se vrtnine pridelujejo na prostem na površinah, evidentiranih pod katastrsko kulturo vrt.
• Člani kmečkega gospodinjstva zavezanca se odločijo, da se jim davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. V tem primeru se za vse dejavnosti na kmetiji (osnovno in dopolnilno) določi en nosilec, ki mora na ta način ugotavljati dohodek najmanj 5 let.

 (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)

Oprostitev dohodka kmečkega gospodinjstva od uporabe do 40 čebeljih panjev

Oprostitev obdavčitve se prizna za prvih 40 čebeljih panjev v kmečkem gospodinjstvu. Oprostitev se prizna tako, da se davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov čebelarstva zniža za delež, ugotovljen iz razmerja med številom oproščenih panjev in skupnim številom panjev v uporabi kmečkega gospodinjstva.  (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)

Olajšava za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost

Zavezanci imajo možnost uveljavljanja olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost. Zavezancu, ki opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost in lahko z računi dokaže vlaganje sredstev v osnovna sredstva in opremo v povezavi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo, se prizna olajšava v višini 40 % od zneska vlaganja. Navedeno olajšavo ni možno uveljavljati za nakup zemljišč, nakup ali gradnjo stavb ter za nakup motornih vozil razen traktorjev in druge kmetijske in gozdne mehanizacije.  (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)

Akontacija dohodnine, izračunana in odmerjena za rezidente

Akontacijo dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za rezidenta odmeri davčni organ z odločbo do 30. marca tekočega leta za preteklo leto. Z odmerno določbo se določi plačilo poračuna za preteklo leto ter plačilo prvega in drugega obroka akontacije za tekoče leto. Prvi obrok za tekoče leto znaša 30 odstotkov, drugi obrok za tekoče leto pa 60 odstotkov akontacije dohodnine za preteklo leto.

Stopnje akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj:

• 0 odstotkov od davčne osnove, če skupni znesek katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka za panje na posameznega zavezanca znašata manj kot 10 odstotkov povprečne plače v Sloveniji za preteklo leto

• 10 odstotkov od davčne osnove, če skupni znesek katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka za panje znašata 10 ali več odstotkov povprečne plače v Sloveniji za preteklo leto.

 (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)

Roki plačila

• Za poračun – 30. april
• Za obroka – 31. maj in 31. oktober

Od drugih dohodkov osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je plačnik davka dolžan v obračunu davčnega odtegljaja že ob izplačilu dohodka izračunati in plačati predhodno akontacijo dohodnine od teh dohodkov .

Predhodna akontacija dohodnine od navedenih dohodkov se izračuna in plača po stopnji:

• 10 odstotkov od davčne osnove, če je posamezno izplačilo večje od 200 eurov
• 0 odstotkov od davčne osnove, če je posamezno izplačilo enako ali manjše od 200 eurov.

Navedeni dohodek in izračunano predhodno akontacijo dohodnine, ki pripada temu dohodku, davčna uprava razdeli na vse člane kmečkega gospodinjstva, ki se po ZDoh-2 štejejo, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost.

Glede na to, da se predhodna akontacija pripisana posameznemu zavezancu - rezidentu šteje za akontacijo dohodnine, davčni organ zavezance v odločbi o odmeri obveznosti iz kmetijstva obvesti o njim pripisani davčni osnovi od drugih dohodkov osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter o pripisani akontaciji dohodnine iz tega naslova. Tako izračunan drug dohodek osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in akontacija dohodnine od tega dohodka se na letnem nivoju pripišeta zavezancu v okviru dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

Zavezancu, kateremu med letom ni bila odmerjena akontacija dohodnine, se mu katastrski dohodek, pavšalna ocena dohodka na panj in drugi dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti upoštevajo le pri letni odmeri dohodnine.

Akontacija dohodnine, izračunana in odmerjena za nerezidente

Akontacijo dohodnine od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za nerezidenta davčni organ odmeri z odločbo do 30. marca tekočega leta za preteklo leto, in sicer po 16 odstotni stopnji.

Rok plačila: 30. april

V odločbi se poleg obveznosti iz naslova akontacije dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj, odloči tudi o poračunu akontacije dohodnine od drugih dohodkov osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki je izračunan kot razlika med akontacijo dohodnine, izračunano v odmerni odločbi ter predhodno akontacijo dohodnine, ki jo je izračunal plačnik davka ob izplačilu tega dohodka.

Predhodna akontacija dohodnine od drugih dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se izračuna in plača po stopnji:

• 10 odstotkov od davčne osnove, če je posamezno izplačilo večje od 200 eurov
• 0 odstotkov od davčne osnove, če je posamezno izplačilo enako ali manjše od 200 eurov.

(Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)

6. DOHODEK IZ ODDAJANJA PREMOŽENJA V NAJEM

Kaj je dohodek iz oddajanja premoženja v najem

Dohodek, ki se dosega z oddajanjem v najem:

• nepremičnega premoženja, npr. stanovanj, hiš, poslovnih prostorov, kmetijskih in gozdnih zemljišč, stavbnih zemljišč,
• premičnega premoženja, npr. opreme, bivalnikov in prevoznih sredstev.

(Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)

Kaj se šteje za oddajanje premoženja v najem

Vsako oddajanje premoženja na podlagi pogodbe ali na drugi pravni podlagi, s katerim najemodajalec prepusti najemniku določeno premoženje v uporabo ali mu prepusti pravico do uporabe premoženja, najemnik pa mu je za to dolžan plačati najemnino ali drugo nadomestilo, kot tudi drugi primeri uporabe premoženja. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)

Kaj se obdavčuje kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem

Najemnina, dosežena v denarju, in druga nadomestila, kot npr. obveznosti in storitve, za katere se je zavezal ali jih je opravil najemnik, premije, nadomestila, odškodnine, nadomestila oz. odmere za uporabo nepremičnin od dneva uveljavitve zakona o denacionalizaciji do dneva vrnitve nepremičnin upravičencem po zakonu o denacionalizaciji. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)

Kaj se ne šteje za dohodek iz oddajanja premoženja v najem

Obratovalni stroški, ki jih za najeto premoženje plačuje najemnik. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)

Davčna osnova in stopnja dohodnine

Davčna osnova je doseženi dohodek iz oddajanja premoženja v najem, zmanjšana za 10 odstotkov normiranih stroškov ali za dejanske stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, če jih v času oddajanja premoženja v najem plačuje najemodajalec sam. Kot dejanske stroške se lahko uveljavlja tudi dejansko porabljena sredstva rezervnega sklada za vzdrževanje večstanovanjske stavbe, ki se prizna v višini najemodajalcu etažnemu lastniku pripisani delež na podlagi obvestila upravnika. Pri oddajanju v podnajem je davčna osnova dohodek, dosežen na podlagi podnajema, zmanjšan za najemnino, plačano lastniku premoženja. Pri vzajemnem oddajanju se davčna osnova določi za vsako stran posebej glede na primerljivo tržno ceno najemnine premoženja, kjer se lahko upoštevajo normirani ali dejanski stroški.

Normirani stroški se priznajo vsem najemodajalcem (razen pri oddajanju kmetijskega in gozdnega zemljišča in pri podnajemu) in jih upošteva plačnik davka že pri izračunu in plačilu dohodnine kot davčnega odtegljaja, kar je dolžan opraviti ob izplačilu najemnine. Za upoštevanje normiranih stroškov najemodajalcu ni treba plačniku davka izplačevalcu dostavljati nikakršnih potrdil.

Dohodnina od najemnin se izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove in se ne všteva več v letno davčno osnovo za odmero dohodnine na letni ravni. Tako plačana dohodnina se šteje za dokončni davek.

Če najemnino izplača plačnik davka, je dolžan izračunati, odtegniti in plačati dohodnino v breme dohodka najemodajalca, in sicer:

• za stanovanje, poslovne prostore, opremo itd. se dohodnine izračuna, odtegne in plača po stopnji 25 odstotkov od 90 odstotkov najemnine,
• za kmetijska in gozdna zemljišča se akontacija dohodnine izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov od celotnega dohodka.

Če ni plačnika davka, npr. v primeru, da fizična oseba izplačuje najemnino fizični osebi, mora te dohodke napovedati najemodajalec sam najpozneje do 15. januarja za preteklo leto. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)

Oproščeni plačila dohodnine

so dohodki iz oddajanja premičnin v najem (razen opreme, bivalnikov, prevoznih sredstev), materialnih vlaganj najemnika, ki ohranjajo uporabno vrednost kmetijskega ali gozdnega zemljišča, dohodki preživljanca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju, najemnine do 42 evrov za odstop prostora za izvedbo volitev ali referenduma. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)

Pogosta vprašanja in odgovori - dohodnina od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem

1. Kdo je dolžan oddati napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem?
   Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem je dolžan oddati vsak, ki je v preteklem letu oddajal v najem kakršnokoli nepremičnino ali premičnino fizični osebi ali tuji pravni osebi, ki v Sloveniji nima obveznosti izračunavanja in plačevanja davčnega odtegljaja.
2. Ali moram oddati napoved, če oddajam nepremičnine, ki ležijo v tuji državi?
   Napoved je potrebno oddati, tudi za nepremičnine, ki ležijo v tuji državi in jih oddajate v najem. To velja za rezidente Slovenije.
3. Kako naj oddam napoved?
   Napoved se lahko vloži preko portala eDavki, če imate digitalno potrdilo (SIGEN-CA, PŠTA®CA, HALCOM CA, AC NLB) ali na predpisanem obrazcu, ki je na naši spletni strani, dobite pa ga tudi na davčnem uradu.
4. Kje moram oddati napoved, če imam nepremičnino, ki jo oddajam na lokaciji drugega davčnega urada, kot imam sam stalno prebivališče?
   Napoved je potrebno oddati na davčnem uradu, pri katerem je zavezanec za davek vpisan v davčni register oziroma kjer ima zavezanec stalno prebivališče.
5. Kdaj je potrebno oddati napoved za dohodnino od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem?

   Napoved je potrebno oddati v 15 dneh po poteku časa, za katerega je bilo dano premoženje v najem, vendar najpozneje do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto. Za leto 2013 je treba napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem vložiti najpozneje do 15. januarja 2014.

6. Ali se dohodek dosežen z oddajanjem premoženja v najem všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine oziroma ali je vključen v informativni izračun dohodnine?

   Ne. Z novelo Zakona o dohodnini - ZDoh-2L, ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 94, dne 10. 12. 2012, se uvaja cedularna obdavčitev dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ki ga zavezanec ne dosega v okviru opravljanja dejavnosti. To pomeni, da se skladno s 135.č členom ZDoh-2 v tem primeru dohodek iz oddajanja premoženja v najem obdavčuje cedularno po proporcionalni davčni stopnji v višini 25 % od davčne osnove in se ne všteva več v letno davčno osnovo za odmero dohodnine na letni ravni. Tako plačana dohodnina se šteje za dokončni davek. .

7. Kaj naredim, če sem najemodajalec, pa sem napoved pozabil oddati do 15. januarja? Ali potrebujem s seboj prinesti kakšne dokumente?

   Napoved lahko oddate v obliki samoprijave v najkrajšem možnem času, saj se lahko na ta način še izognete globi za prekršek, če se davčna napoved ne vloži v roku. Napovedi priložite kopijo najemne pogodbe za lažje dokazovanje.

8. Kaj lahko naredim, če sem najemojemalec?

   Če ste najemnik stanovanja, lahko prijavite na davčni urad, da ste najemnik stanovanja in hkrati napišete komu plačujete najemnino, višino najemnine ter način plačila najemnine. Prijavi priložite kopijo najemne pogodbe.

9. Ali ima davčni organ podatke o lastništvu nepremičnin za tekoče leto?

   Davčni organ ima podatke o lastništvu nepremičnin za leto 2013.

10. Ali ima davčni organ možnost preveriti ali nekdo v stanovanju prebiva?

    Davčni organ je po uradni dolžnosti zaprosil upravljavce, elektro podjetja in ostala podjetja, da mu dostavijo podatke o številu prijavljenih stanovalcev oziroma o višini porabe elektrike in drugih tekočih stroških.

11. Za katero leto moram narediti napoved?

    Vsi, ki so bili dolžni oddati napoved za leto 2013, pa tega niso naredili pozivamo, da to nemudoma storijo. Enako velja tudi za vsa pretekla leta. Napoved lahko podate v obliki samoprijave in se s tem izognete predvideni globi. Dodamo naj še, da je samoprijavo mogoče oddati le enkrat.

12. Zakaj je dobro vložiti napoved tudi, če je že potekel rok za vložitev napovedi za najem?

    V primeru, ko bo davčni zavezanec oddal napoved na podlagi samoprijave mu globa za prekršek ne bo izrečena. Obračunane mu bodo le obresti po evropski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi, do vložitve samoprijave. Davčni zavezanec lahko najpozneje do vročitve odmerne odločbe, do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora, do začetka postopka o prekršku ali do kazenskega postopka, vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave.

13. Ali bom kaznovan, če ne oddam napovedi?

    Poleg izrečene globe vam bo izdana tudi odločba na podlagi primerljivih podatkov iz napovedi iz območja za katero se obdavčuje nepremičnina.

    Z globo 250 do 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če v nasprotju z zakonom ne vloži davčne napovedi ali ne vloži davčne napovedi v roku, določenim z zakonom (318. člen ZDavP-2).

    Z globo od 400 do 15.000 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če v davčni napovedi navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke (prvi odstavek 10. člena ZDavP-2).

7. DOHODEK IZ PRENOSA PREMOŽENJSKE PRAVICE

Kaj je dohodek iz prenosa premoženjske pravice

Gre za dohodek, ki ga doseže imetnik premoženjske pravice, tako da:

• odstopi uporabo oziroma izkoriščanje ali
• odstopi pravico do uporabe oziroma pravico do izkoriščanja materialne avtorske pravice in materialne pravice izvajalca, izuma, videza izdelka, znaka razlikovanja, tehnične izboljšave, načrta, formule, postopka, podobne pravice oziroma podobnega premoženja in informacij glede industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušenj, ne glede na to, ali so zavarovani po zakonu, osebnega imena, psevdonima ali podobe.

Imetnik premoženjske pravice tako za prenos premoženjske pravice prejme določeno nadomestilo (dohodek) na podlagi pogodbe ali na drugi pravni podlagi.

Normirani stroški se ne priznajo imetniku premoženjske pravice, ki ni avtor, izvajalec, izumitelj ali druga oseba, ki ustvari predmet premoženjske pravice (npr. dediči). Ti stroški se tudi ne priznajo, če posameznik odstopi drugemu svoje osebno ime, psevdonim ali podobo in za to doseže dohodek, npr. če filmska zvezda dovoli uporabo svojega imena pri trženju ličil ipd.

Normirani stroški se priznajo imetnikom premoženjske pravice (razen prej navedenih izjem), za upoštevanje katerih izplačevalcu ni treba dostavljati nikakršnega potrdila. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo)

Davčna osnova in stopnja akontacije dohodnine

Davčna osnova je doseženi dohodek, zmanjšan za 10 odstotkov normiranih stroškov, ki jih plačnik davka upošteva že pri izplačilu dohodka. Plačnik davka tako akontacijo dohodnine izračuna in plača od 90 odstotkov dohodka po stopnji 25 odstotkov oz. se v primeru, ko imetnik premoženjske pravice ni upravičen do normiranih stroškov, akontacija dohodnine izračuna od celotnega dohodka (100 odstotkov) po stopnji 25 odstotkov. (Pojasnila za fizične osebe, pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo).

Akontacija dohodnine od dohodka rezidenta se ne plača, če ne presega 20 EUR. Dohodek se všteva v letno davčno osnovo.

8. DRUGI DOHODKI PO ZDOH-2

Drugi dohodki po ZDoh-2 so vsi dohodki, ki ne sodijo v katero od naslednjih kategorij:

• dohodki, ki se ne štejejo za dohodke po ZDoh-2,
• dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine po ZDoh-2,
• dohodki, ki so po ZDoh-2 obdavčeni kot kakšna druga vrsta dohodka.

Med druge dohodke po ZDoh-2 sodijo: nagrade, darila, dobitki v nagradnih igrah, priznavalnine po zakonu o republiških priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, družinske invalidnine in družinski dodatek po zakonu o vojnih invalidih, ara ob sklenitvi pogodbe, ki je zavezanec ni vrnil, odkupna vrednost v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, dohodek, ki ga prejme prostovoljec od prostovoljske organizacije v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo, idr.

Kateri so neobdavčeni drugi dohodki

• Kadrovske in druge štipendije do višine minimalne plače za študij v Sloveniji oziroma do višine 160 odstotkov minimalne plače za študij v tujini
• Posamezno darilo do vrednosti 42 evrov oziroma skupna vrednost vseh daril od istega darovalca, če v davčnem letu ne presega 84 evrov
• Posamezni dobitek iz nagradne igre do 42 evrov
• Nagrade in priznanja za posebne dosežke na humanitarnem, znanstvenem, raziskovalnem, športnem, socialnem, kulturnem, vzgojnoizobraževalnem področju, ter na področju prostovoljstva, ki jih izplača država
• Povračila stroškov prevoza, nočitve in dnevnice do višine, ki jo določi vlada, če so izplačana fizični osebi za sodelovanje v z ZDoh-2 določenih dejavnostih in če v zvezi s tem ne prejme drugega dohodka
• Družinska invalidnina in družinski dodatek, izplačana družinskim članom osebe, ki je padla, umrla ali je bila pogrešana ali je uveljavila status vojaškega ali civilnega invalida na podlagi dogodkov ob vojaški agresiji na Slovenijo (1991)
• Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev prostovoljca, pod pogojem, da je določeno v posebnih predpisih in internih aktih prostovoljske organizacije – letno do višine 20 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za januar preteklega koledarskega leta
• Nadomestilo za osebne stroške prostovoljcu, ki je napoten na opravljanje organiziranega prostovoljskega dela iz tujine v Slovenijo ali iz Slovenije v tujino na podlagi dogovora s prostovoljsko organizacijo, do višine 20 % dnevnice.
• Nagrada, ki jo prostovoljska organizacija izplača prostovoljcu za izjemne dosežke – do višine 50 % finančne nagrade, razpisane za preteklo leto, za državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva
• Plačilo prostovoljske organizacije za nezgodno zavarovanje prostovoljca, ki mora biti nezgodno zavarovan v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo

Davčna osnova in akontacija dohodnine od drugih dohodkov po ZDoh-2

Davčna osnova je doseženi drugi dohodek. Davčna osnova od kadrovske in druge štipendije je del, ki presega znesek minimalne plače za študij v Sloveniji oziroma znesek 160 odstotkov minimalne plače za študij v tujini.

Davčna osnova od povračil stroškov prevoza, nočitve in dnevnice za sodelovanje v nepridobitnih dejavnostih in dohodkov prostovoljcev je znesek, ki presega znesek, ki je določen kot  neobdavčen.

Akontacija dohodnine se izračuna od davčne osnove po 25-odstotni stopnji. Od drugih dohodkov, ki jih zavezanec prejema za redno mesečno obdobje, pa se akontacija dohodnine lahko izračuna na način, kot to velja za dohodke iz delovnega razmerja (po davčni lestvici z upoštevanjem olajšav). Za tak izračun se zavezanec sam odloči (o tej odločitvi obvesti davčni organ in izplačevalca dohodka), če hkrati ne prejema dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali dohodka iz dejavnosti.

Akontacija dohodnine od dohodka rezidenta se ne plača, če ne presega 20 EUR. Dohodek se všteva v letno davčno osnovo.

9. DAVČNE OLAJŠAVE

Davčni zavezanci (rezidenti) lahko letno davčno osnovo za odmero dohodnine znižajo z davčnimi olajšavami največ do višine pozitivne davčne osnove, to pomeni, da je letna davčna osnova nič, če je znesek davčnih olajšav višji kot je letna davčna osnova.

Nekatere davčne olajšave se v postopku odmerjanja letne dohodnine priznajo samodejno, nekatere pa lahko uveljavljamo le, če izpolnjujemo zakonske zahteve.

Zakon razvršča olajšave na splošne, osebne, posebne osebne, posebne olajšave (olajšave za vzdrževane družinske člane), olajšave za rezidente držav članic EU oziroma EGP ter olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Zneski olajšav se enkrat letno uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec november tekočega leta v primerjavi z mesecem novembrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.

Splošna olajšava (v višini 3.302,70 evrov za leto 2013) se prizna vsakemu rezidentu, pod pogojem, da drug zavezanec za njega ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana.

Poleg splošne olajšave, ki za leto 2013 znaša 3.302,70 evrov, se rezidentu, katerega skupni dohodek iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, iz oddajanja premoženja v najem, prenosa premoženjske pravice in drugih dohodkov (brez dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo) v letu, za katero se odmerja dohodnine, ne presega za leto 2013 10.866,37 evrov, prizna dodatno zmanjšanje letne davčne osnove v višini 3.217,12 evrov letno, skupaj torej 6.519,82. Če skupni dohodek rezidenta presega 10.866,37 evrov in ne presega 12,570,89 evrov, se poleg splošne olajšave prizna dodatno zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1.115,94 evrov letno, skupaj torej 4.418.64 evrov.

Osebne olajšave

1. Invalidsko olajšavo (v višini 17.658,84 evrov za leto 2013) lahko uveljavlja invalid s 100-odstotno telesno okvaro pod pogojem, da mu je priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe ZPIZ, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov.
2. »Seniorska olajšava« (v višini 1.421,35 evrov za leto 2013) se prizna zavezancu po dopolnjenem 65. letu starosti.
3. Zavezancem, ki prejemajo pokojnino iz obveznega invalidskega zavarovanja ali priznavalnino po zakonu o republiških priznavalninah in zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture ali invalidnino po predpisih, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5 odstotka odmerjene pokojnine, priznavalnine oz. invalidnine. Olajšava se prizna največ v višini dohodnine, obračunane od posameznega dohodka.

Posebne osebne olajšave

1. Pod določenimi pogoji se samozaposlenim v kulturi ,samostojnim novinarjem in samostojnim poklicnim športnikom prizna zmanjšanje davčne osnove iz dejavnosti v višini 15 odstotkov prihodkov letno do zneska 25.000 evrov prihodkov iz dejavnosti v letu, za katero se odmerja dohodnina.
2. »Študentska olajšava« v višini 75 % splošne olajšave (2.477,03 evrov za leto 2013), se dijakom in študentom za dohodke, prejete prek pooblaščenega študentskega servisa, prizna do dopolnjenega 26. leta starosti in tudi starejšim od 26 let, če se vpišejo na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa. Omenjena olajšava se prizna vsakemu študentu ne glede na prejete letne dohodke.
3. Z novelo ZDoh-2E se je uvedla posebna osebna olajšava za rezidente - čezmejne delovne migrante, ki dosegajo dohodke iz delovnega razmerja z opravljanjem zaposlitve zunaj Slovenije pri delodajalcu, ki ni rezident Slovenije. Čezmejni delovni migrant je rezident, ki zaradi opravljanja dela v tujini odhaja v tujino in se dnevno ali najmanj enkrat tedensko vrača v Slovenijo. Olajšava je določena v obliki zmanjšanja davčne osnove od navedenega dohodka iz delovnega razmerja in za leto 2013 znaša 7.576,62 eurov.

Posebna olajšava (olajšava za vzdrževane družinske člane)

Olajšavo v dohodninski napovedi lahko uveljavlja vsak, ki ima pravico do tega, ne glede na to, ali je vzdrževane družinske člane uveljavljal med letom ali ne. Splošno pravilo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane poleg drugih pogojev (navedeni so v nadaljevanju) zahteva, da ima vzdrževani družinski član prijavljeno bivališče v Sloveniji ali je državljan Slovenije oz. druge države EU ali je rezident države, s katero ima Slovenija sklenjeno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki omogoča izmenjavo informacij zaradi izvajanja domače zakonodaje.

Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za priznanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec dejansko preživljal tega člana.

Kdo so vzdrževani družinski člani

Otrok: lastni otrok, posvojenec, pastorek oz. otrok zunajzakonskega partnerja; vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev ali če zavezanec skrbi zanj na podlagi sodbe sodišča; druga oseba (sestra ali brat), če zavezanec zanjo skrbi na podlagi sodbe sodišča.

Zakonec ali zunajzakonski partner (ki živi z zavezancem najmanj eno leto v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačena z zakonsko zvezo), ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od olajšave za vzdrževanega družinskega člana (sorodstveno razmerje C).

Razvezani zakonec, za katerega zavezanec plačuje preživnino po sodbi oz. dogovoru, sklenjenem po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (sorodstveno razmerje C).

Starši oz. posvojitelji, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od olajšave za vzdrževanega družinskega člana in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev (sorodstveno razmerje D).

Tast ali tašča oz. posvojitelji zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino in če nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od olajšave za vzdrževanega družinskega člana in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialnovarstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev (sorodstveno razmerje D).

Član kmečkega gospodinjstva, če sodeluje pri doseganju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od posebne olajšave (sorodstveno razmerje E). Olajšavo lahko uveljavlja le zavezanec, katerega pretežni del dohodka je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

Kaj se šteje za lastne dohodke za preživljanje?

Za lastne dohodke vzdrževanega zakonca, razvezanega zakonca, otroka, ki je starejši od 18 let in se izobražuje ali pa je prijavljen pri službi za zaposlovanje, starša, posvojitelja, tasta oziroma tašče in člana kmečkega gospodinjstva, se štejejo vsi obdavčljivi dohodki po ZDoh-2 (tudi cedularno obdavčeni kot dobiček iz kapitala), zmanjšani za davčno priznane stroške, potrebne za njihovo pridobitev ter za akontacijo dohodnine in obvezne prispevke za socialno varnost od teh dohodkov. Poleg navedenih dohodkov se za lastne dohodke za preživljanje štejejo tudi oproščeni dohodki določeni od 20. do 32. člena ZDoh-2, razen dohodkov prejetih v naravi, preživnine ter dohodki tajne policije in zaščitene osebe. Oproščeni dohodki so na primer

• denarne pomoči, ki jo posameznik prejme zaradi naravne in druge nesreče v skladu s posebnimi predpisi, razen denarne pomoči, ki je v zvezi z opravljanjem dejavnosti;
• subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz proračuna, razen subvencij, ki jih posameznik prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena ZDoh-2;
• subvencije, ki pripada mladi družini kot spodbuda za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in po zakonu, ki ureja nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo in subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja;
• enkratne denarne pomoči po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah;
• enkratne solidarnostne pomoči, ki jo izplača sindikat svojim članom z namenom nudenja materialne pomoči v primerih socialne ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt, naravne in druge nesreče), če je izplačana pod pogoji, ki so določeni z aktom, ki ga sprejme reprezentativni sindikat na ravni države;
• pomoči prejete od humanitarne ali invalidske organizacije, dobrodelne ustanove, države ali lokalne skupnosti, razen dohodkov v naravi,
• dohodki, v obliki dodatkov in invalidnine po zakonu o vojnih veteranih, vojnih invalidih, socialnem varstvu, družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, doživljenjska mesečna renta po zakonu o žrtvah vojnega nasilja,
• starševski dodatek in denarna pomoč za brezposelnost,
• invalidnina, invalidski in varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
• nekateri dohodki prejeti za delo v rezervni vojaški sestavi, Civilni zaščiti in dohodki, prejeti za prostovoljno služenje vojaškega roka, razen izplačil stroškov,
• štipendije in drugi prejemki v zvezi z izobraževanjem, izplačane iz proračuna ali ustanove, ustanovljene z namenom štipendiranja,
• preživnine, razen preživnine in nadomestila preživnine, prejete za preživljanje druge osebe, in nagrade ter povračila stroškov, razen nagrad in povračil stroškov skrbniku,
• prejemki za občasno delo invalidov, za nego in pomoč invalidom; prejemki za delo med prestajanjem pripora, zapora ali prevzgoje; prejemki rejnikov, denarne nagrade za nekatere medalje, razen sredstev za materialne stroške rejenca oziroma oskrbovanca,
• pokojninske rente in odkupne vrednosti po zakonu o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb,
• jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, enkratne solidarnostne pomoči, plačila za obvezno praktično delo, odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi po zakonu o delovnih razmerjih,
• nekateri dohodki iz življenjskega zavarovanja, 50% zneska obresti na obveznice SOS2E,
• kadrovske in druge štipendije - za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za študij v tujini do 160% te plače,
• družinske invalidnine in družinski dodatki po zakonu o vojnih invalidih, ki jih prejmejo družinski člani osebe, ki je padla, umrla ali je bila pogrešana pri opravljanju vojaških ali drugih dolžnosti.

Kdo je vzdrževani otrok

• Vsak otrok do dopolnjenega 18. leta starosti (sorodstveno razmerje A1).
• Otrok do 26. leta starosti (sorodstveno razmerje A2), če:
• neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, 
• ni zaposlen, 
• ne opravlja dejavnosti, in
• nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana (2.436,92 evrov za leto 2013). Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki, razen družinske pokojnine, štipendije, dohodka prek študentskega servisa (s študentsko napotnico) in dohodka, oproščenega plačila dohodnine po 22. in 29. členu Zakona o dohodnini. 
• Otrok nad 26. letom starosti (sorodstveno razmerje A3), če:
• neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji 
• ni zaposlen,
• ne opravlja dejavnosti, in
• nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana (2.436,92, evrov za leto 2013). Za lastne dohodke se štejejo vsi dohodki, tudi dohodek iz kapitala (obresti, dividende in dobiček iz kapitala) razen družinske pokojnine, štipendije, dohodka prek študentskega servisa (s študentsko napotnico) in dohodka, oproščenega plačila dohodnine po 22. in 29. členu Zakona o dohodnini.
   
• Otrok ne glede na starost (sorodstveno razmerje A4), če se ne izobražuje in je za delo sposoben, če je prijavljen pri službi za zaposlovanje in živi s starši oz. posvojitelji v skupnem gospodinjstvu ter nima lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta manjša od višine posebne olajšave za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana (2.436,92 evrov za leto 2013).
• Otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če:
• ima pravico do dodatka za nego v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,
• ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (sorodstveno razmerje A5),
• je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen ne glede na starost (sorodstveno razmerje B)

Dokazilo za priznavanje olajšave (sorodstveno razmerje A5 in B) je:

- odločba centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke,

- odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

- odločba centra za socialno delo v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.

Za prvega otroka se šteje otrok, ki je prvi rojen, in ne tisti, ki ga zavezanec vpiše kot prvega v napoved za odmero dohodnine.

Višina olajšav (za leto 2013)

• Posebna olajšava za prvega vzdrževanega otroka znaša 2.436,92 evrov.
• Posebna olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, znaša 8.830,00 evrov. 
• Posebna olajšava za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana znaša 2.436,92 evrov.
• Posebna olajšava za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se določi tako, da se olajšava za prvega vzdrževanega otroka oz. olajšava za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, poveča:
  • za drugega vzdrževanega otroka za 212,32 evrov,
  • za tretjega vzdrževanega otroka za 1.981,62 evrov,
  • za četrtega vzdrževanega otroka za 3.750,93 evrov,
  • za petega vzdrževanega otroka za 5.520,22 evrov,
  • za šestega in vse nadaljnje vzdrževane otroke za 1.769,30 evrov glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.

Primer, kako se olajšava povečuje s številom otrok:

• prvi otrok (oznaka A1) – olajšava na letnem nivoju: 2.436,92 evrov
• drugi otrok (oznaka A2) – olajšava na letnem nivoju: 2.436,92 evrov + 212,32 evrov = 2.649,24 evrov
• tretji otrok (oznaka B) – olajšava na letnem nivoju: 8.830,00 evrov + 1.981,62 evrov = 10.811,62 evrov

Način priznavanja olajšave za istega vzdrževanega družinskega člana

1. Posebna olajšava se za istega vzdrževanega družinskega člana prizna samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave, če zavezanec, ki uveljavlja olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, te olajšave zaradi prenizke osnove za dohodnino ne more izkoristiti v celoti.
2. Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo bo uveljavljal olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave (vsakemu polovica).
3. Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo. Če je prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je zaupan otrok.

Kdaj se zavezancu ne prizna olajšava

1. Olajšava za vzdrževanega otroka se ne prizna zavezancu, katerega otrok je v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za njega. Olajšava se prizna za dobo, za katero center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do otroškega dodatka.
2. Olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se ne prizna zavezancu, katerega otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da v tem času materialno skrbi za otroka. Če ima zavezanec pravico do dodatka za nego otroka, se olajšava prizna za dobo, za katero mu center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do dodatka za nego otroka.

Olajšave za rezidente držav članic EU oziroma EGP

Fizična oseba, ki ni rezident Slovenije, pač pa države članice EU oziroma EGP, in v Sloveniji dosega dohodke iz zaposlitve, dohodke iz dejavnosti, razen dohodkov iz dejavnosti, če se davčna osnova od teh dohodkov ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in prenosa premoženjske pravice ter druge dohodke, ki so obdavčeni v Sloveniji, lahko uveljavlja splošno olajšavo (111. člen), osebne olajšave (112. člen), posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane (114. člen), če z dokazili dokaže, da znašajo prej navedeni dohodki, doseženi v Sloveniji, najmanj 90 odstotkov njegovega celotnega obdavčljivega dohodka v davčnem letu in če dokaže, da so v državi njenega rezidentstva dohodki, doseženi v Sloveniji, izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni.

Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Zavezancu pripada olajšava za plačane premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ), če jih je plačal zavezanec sam. Priznajo se v letu plačane premije, ne glede na katero obdobje se nanašajo, vendar največ do zneska, ki je enak 24 odstotkom obveznih prispevkov za PIZ (delodajalčev in delavčev del) oziroma 5,844 odstotka plače ali pokojnine in ne več kot 2.819,09 evrov (za leto 2013). V primeru, da premijo plačujeta oba (delodajalec in delavec) in premija znaša več kot 2.819,09 evrov, se najprej odšteje olajšava za tisti del premije, ki jo plača delodajalec, preostanek do polne olajšave pa se prizna kot znižanje letne davčne osnove delojemalcu (zavezancu za dohodnino).

Javni uslužbenci, katerim delodajalec plačuje premije za PDPZ po zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence, lahko uveljavljajo celotni znesek premije (do zakonsko določenih limitov), ki jo plačajo sami, saj se šteje, kot da delodajalec ni vplačal ničesar. Seveda pa lahko olajšavo uveljavljajo le za znesek premij, ki so jih plačali sami, ne pa tudi za znesek, ki ga je za njih delno ali v celoti plačal delodajalec.

10 NAMENITEV DELA DOHODNINE

Davčni zavezanec rezident lahko zahteva, da se do 0,5% dohodnine, odmerjene po ZDoh-2 od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Seznam (z imenom oziroma nazivom upravičencev in davčno številko) je objavljen na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije.  

Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni 0,1%, 0,2%, 0,3%, 0,4% ali 0,5% dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 0,5% dohodnine.

Davčni zavezanec lahko da zahtevo za namenitev kadar koli prek sistema eDavki na spletni strani http://edavki.durs.si, pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu. Davčni organ upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejme novo zahtevo ali preklic zahteve.

Ključne besede: dohodnina dohodnina 2013 pogosta vprašanja olajšave dohodninska lestvica ZDoh-2

Objavite na Facebooku RSS rubrike Dohodnina! Pridružite se! Naročilo Zlatega kompleta

Zadnji članki iz rubrike: 19.4.2023 13:34:52: 3. maja 2023 se izteče rok za ugovor in za oddajo soglasja za direktno obremenitev 3.4.2023 13:53:48: Finančna uprava izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2022 6.3.2023 12:36:48: Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za leto 2022 za regres za letni dopust in poslovno uspešnost 15.2.2023 9:36:44: Napoved dobička iz kapitala za leto 2022 10.2.2023 17:24:22: Obresti, dobiček iz kapitala, dividende, najemnine, IFI - napovedi oddajte do 28. februarja 2023

Najnovejši članki: 25.5.2023 11:27:02: Ključne novosti ZVOP-2 24.5.2023 16:18:01: Podatki za obračun plač za maj 2023 22.5.2023 14:35:56: Zaposlitveni oglas: Samostojni računovodja (m/ž), Borovnica 19.5.2023 15:07:59: Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1) 19.5.2023 14:29:35: Stališče 1 Revizorjev pregled in poročanje o letnem poročilu