Vlada RS je v začetku oktobra 2013 sprejela spremembe in dopolnitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter spremembe in dopolnitve Zakona o socialno varstvenih prejemkih.

Z dopolnitvami in spremembami skušajo izboljšati položaj socialno najbolj ogroženih skupin prebivalstva – predvsem družin, enostarševskih in velikih družin – in povečati dostopnost do pravic iz javnih sredstev za ljudi, ki jih res potrebujejo, ob tem pa ohranjati temeljna načela socialne zakonodaje.

To je prvi od pomembnih korakov spreminjanja socialne zakonodaje, naslednji korak pa bo šel v smeri poenostavitve postopkov.

Večina od sprememb bo začela veljati že s 1. januarjem 2014, nekatere – predvsem zaradi potrebe po prilagoditvi informacijskega sistema – pa s 1. 9. 2014.

Ključne spremembe:

SPLOŠNE – kar zadevajo upoštevanje prihodkov in premoženja

Upošteval se bo bolj realen materialni položaj vlagatelja kot doslej, ko so se upoštevali podatki iz dohodninske odločbe za preteklo ali celo predpreteklo leto

Po novem se bo pri ugotavljanju dohodka pri pravici do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca upoštevalo bistveno več sprememb kot po še veljavni zakonodaji. Tako se ne bodo več upoštevali periodični dohodki, ki jih je oseba v preteklem letu prejemala, če jih več ne prejema, oziroma če je eno vrsto periodičnega dohodka (npr. plačo) zamenjalo nadomestilo za brezposelnost, se ji bo upošteval nov periodični dohodek in ne tisti, ki ga več ne prejema.

V dohodek družine se po novem ne bo več všteval celoten otroški dodatek. V dohodek družine se bo štel otroški dodatek brez dodatka za enostarševsko družino (po ZSDP se povečuje iz 10 % na 30 %) in dodatno znižan še za 20 % otroškega dodatka, ki pripada prvemu otroku v prvem dohodkovnem razredu, tj. 22,80 evrov. Znižanje za 20 % pomeni neupoštevanje tistega dela otroškega dodatka, ki ima univerzalno oziroma razvojno funkcijo otroškega dodatka. Na MDDSZ ocenjujejo, da bodo te spremembe poleg izboljšanja položaja velikih družin pri denarni socialni pomoči vplival tudi na uvrstitev družine v dohodkovni razred pri subvenciji vrtca in državni štipendiji.

Ugodnejši način upoštevanja dohodka od študentskega dela

Med premoženje, ki se ne upošteva, bo po novem sodil tudi znesek, ki ga banke kot bančni kredit nakažejo na račun posameznika, če je to namenjeno izključno nakupu ali gradnji.

PO POSAMEZNIH PRAVICAH

Otroški dodatek

Zaradi uvedbe državne štipendije za mladoletne dijake se mora temu ustrezno znižati otroški dodatek za dijake, pri čemer pa bodo dijaki vseeno prejeli več kot po veljavnem zakonu.

Denarna socialna pomoč

Širi se krog upravičencev do denarne socialne pomoči, obenem pa se zvišuje znesek premoženja, ki se ne upošteva za pridobitev denarne socialne pomoči:

• kot premoženje se ne upoštevajo prihranki: za samsko osebo v višini treh minimalnih dohodkov (trenutno 795,66 EUR; sedaj 500 EUR)
• za družino v višini treh minimalnih dohodkov družine, vendar največ 2.500 EUR (sedaj 1.500)

Dodatek na otroka v enostarševski družini se zvišuje z 10 % na 20 % osnovnega zneska minimalnega dohodka, tj. trenutno 53,04 evrov na otroka (če ima vlagatelj dva otroka z omenjenim statusom, njegovi družini pripada povečanje za 40 % oziroma 106,08 evrov)

Denarna socialna pomoč za odrasle osebe, ki živijo z (zunaj)zakonskim partnerjem brez otrok (tem se je socialni položaj po uvedbi nove socialne zakonodaje namreč najbolj poslabšal), se zvišuje s 132 na 159 evrov.

Ugodnejši bo način upoštevanja VSEH priložnostnih dohodkov, tj. ne samo dohodkov iz naslova študentskega dela.

Zaradi novega Zakona o štipendiranju, tj. zaradi ponovne upravičenosti do polovičnega zneska državne štipendije za mladoletne dijake, in črtanja dveh višin otroškega dodatka od rojstva do 18. leta starosti (za predšolske in šolske otroke ter za dijake), se ponderji oziroma minimalni dohodki za otroke izenačujejo oz. ne razlikujejo več med otroki, ki so dijaki (so do sedaj imeli višji ponder), in otroki, ki to niso.

Več prostega preudarka bodo dobili centri pri upoštevanju nepremičnine, v kateri posameznik ne živi in za katero je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati.(npr. nasilje v družini ...)

Kar zadeva dedovanje – vračati ni potrebno denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči, ki jo je oseba prejela za 12 ali manj mesecev; če jo je prejela za več kot 12 mesecev, pa se dedovanje omeji tako, da se od prejete pomoči najprej odšteje 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa še 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči.

Varstveni dodatek

Največje zmanjšanje v primerjavi s prejšnjo ureditvijo ugotavljamo prav pri prejemnikih varstvenega dodatka; zato tudi na tem področju širimo splošne pogoje za upravičenost do te pravice:

Kot premoženje se po novem za pridobitev varstvenega dodatka ne bo upoštevalo premoženje oziroma denarna sredstva samske osebe v višini do 2500 evrov (trenutno: 795,66 evrov) oziroma družine do 3500 evrov (trenutno dve odrasli osebi: 1.194 evrov).

Upokojencem pod 63 let (ženske) oz. 65 let (moški) bo omogočen dostop do invalidskih komisij ZPIZ za pridobitev mnenja o nezmožnosti za delo (če imajo status invalida I. kategorije ali so invalidsko upokojene, mnenja ne potrebujejo, ampak se štejejo kot trajno nezmožne za delo že na podlagi zakona).

Ker se je veliko posameznikov odločilo za odpoved tej pravici zaradi zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, na MDDSZ v zvezi s tem predlagajo, da se omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je prejemala varstveni dodatek, lahko omeji samo do višine 2/3 vrednosti prejete pomoči.

Odpravlja se diskriminacija med upravičenci do varstvenega dodatka (skupaj dohodek 458,83 evrov, ki je tudi meja za upravičenost do VD) in osebami, ki so npr. upokojene in prejemajo pokojnino v enaki višini in do varstvenega dodatka niso upravičene (ker s pokojnino presegajo mejo za VD), saj so ravno te osebe, glede na veljavne določbe ZSVarPre, lahko bile upravičene do izredne denarne socialne pomoči tudi npr. za popravilo strehe, ogrevanje, plačilo položnic, medtem ko so bili lahko upravičenci do varstvenega dodatka z enakimi dohodki kot omenjene upokojene osebe, upravičeni do izredne denarne socialne pomoči samo za plačilo stroškov zaradi naravne nesreče, poplav in podobno.

Pri plačilih socialno varstvenih storitev in družinskem pomočniku naj bi se po novem upošteval samo dohodek zadnjih treh mesecev (ne več celega leta). Do sedaj so se tudi pri teh dveh pravicah upoštevali dohodki iz preteklega leta, kar ni odražalo trenutnega materialnega položaja upravičenca.

Štipendije

Ponovno se uvajajo štipendije za dijake pred 18 letom (kar je prinesel že ZŠtip), posebne višine otroškega dodatka za dijake tako ne bo več.

Sofinanciranje šolske in dijaške prehrane

Ohranja se sedanji sistem sofinanciranja šolske in dijaške prehrane (v preteklem šolskem letu je bilo 165.000 prejemnikov subvencij), pri čemer centri ne bodo izdajali več odločb, saj bodo upravičenost do subvencije malice in kosila šole ugotavljale glede na podatek iz odločbe o otroškem dodatku – kar predstavlja pomembno administrativno razbremenitev.

Subvencije vrtca

Manj administriranja tako za centre kot tudi za starše predstavlja novost, da se bo tudi o pravici do subvencije vrtca, tako kot pri drugih transferjih, po novem odločalo za eno leto in ne za koledarsko leto kot doslej.

NOVO

MED SOCIALNO VARSTVENE PREJEMKE oz. kot posebni obliki izredne denarne socialne pomoči, O KATERIH BO PO NOVEM ODLOČAL CSD, PREHAJATA TUDI dosedanji pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer pravici do pogrebnine in posmrtnine. To ne bosta več univerzalni pravici, pač pa bosta vezani na upravičenost do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali na dohodkovni položaj posameznika:

- enkratna izredna denarna socialna pomoč zaradi smrti družinskega člana kot ena pomoč za vso družino v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre (trenutno 265,22).

Meja za upravičenost do enkratne izredne denarne socialne pomoči zaradi smrti družinskega člana (če oseba ni upravičenec do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka) za samsko osebo trenutno znaša 458,83 evrov, za dve odrasli osebi brez otrok 591,44 evrov, za dve odrasli osebi z enim otrokom pa 803,61 evrov.

- izredna denarna socialna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena ZSVarPre (trenutno 530,44 evrov).

Do te pravice bodo upravičeni družinski člani umrlega oziroma tisti, ki je poskrbel za pogreb, če je prejemnik DSP ali varstvenega dodatka; sicer pa v primeru, če njegov dohodek oziroma skupni lastni dohodek družine ni presegal višine 606 evrov za samsko osebo oziroma 909 evrov za družino.

Ta dva prejemka ne bosta podvržena omejitvi pri dedovanju!

Vir: MDDSZ