Zakon o davku na nepremičnine - Predlog zakona o davku na nepremičnine - nujni postopek - 4. 10. 2013

6. člen
(davčne stopnje)

(1) Davčne stopnje so določene po vrstah nepremičnin glede na model vrednotenja in vrsto rabe nepremičnine v skladu s seznamom v Prilogi I, ki je priloga tega zakona in njegov sestavni del.

(2) Davčne stopnje znašajo:

1. Za stavbe ali dele stavb:
- 0,15 % za rezidenčne stanovanjske nepremičnine,
- 0,50 % za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine,
- 0,75 % za poslovne in industrijske nepremičnine razen energetskih nepremičnin,
- 0,40 % za energetske nepremičnine,
- 0,30 % za kmetijske stavbe,
- 0,50 % za druge stavbe (javne, kulturne spomenike, sakralne objekte itd.).

2. Za zemljišča:
- 0,15 % za kmetijska zemljišča,
- 0,07 % za gozdna zemljišča,
- 0,75 % za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo
- 0,40 % za zemljišča za energetsko rabo,
- 0,50 % za ostala zemljišča (stavbna zemljišča, zemljišča za gradnjo stavb itd.).

(3) Kot nerezidenčna stanovanjska nepremičnina se šteje nepremičnina, ki se v skladu s seznamom v Prilogi I po modelu in vrsti rabe uvršča med stanovanjske nepremičnine in v njej na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, lastnik oziroma solastnik nima prijavljenega stalnega prebivališča oziroma v njej na ta dan ni prijavljenega vsaj polletnega odplačnega tržnega ali neprofitnega najema v skladu z zakonom, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se za rezidenčne in nerezidenčne stanovanjske nepremičnine, katerih vrednost presega 500.000 eurov, davčna stopnja iz drugega odstavka tega člena za vrednost nad 500.000 evrov poveča za 0,25 odstotnih točk.

(5) Občine lahko v skladu s svojo prostorsko in ekonomsko razvojno politiko z odlokom določijo merila in kriterije za znižanje ali zvišanje davčnih stopenj iz drugega odstavka tega člena v delu, ki pripada občinam.

(6) Merila in kriteriji občine se lahko določijo glede na:
- lego nepremičnine, določeno z enoto urejanja prostora v občinskem prostorskem načrtu,
- vrsto dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo dejavnosti,
- podrobnejšo vrsto stavbe (nepremičnine) v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo nepremičnin za namene evidentiranja,
- status nepremičnine (nepremičnine pod posebnimi pravnimi režimi, neskladne gradnje, degradirane nepremičnine ipd.),
- smotrno izkoriščenost prostora v skladu z namensko rabo in komunalno opremljenostjo.

(7) Občine lahko stopnje davka iz drugega in četrtega odstavka tega člena v delu, ki pripada proračunu občine, na podlagi meril in kriterijev iz prejšnjega odstavka, razen za nelegalne gradnje in kmetijska in gozdna zemljišča, zvišajo ali znižajo največ 2,5 krat.

(8) Posebne lastnosti nepremičnin, ki vplivajo na zvišanje ali znižanje davčnih stopenj v skladu z merili in kriteriji, občina evidentira v registru nepremičnin na posamezno nepremičnino najkasneje do 31. decembra leta pred letom, za katero se davek odmerja.

(9) Občina davčnih stopnje za nepremičnine s posebnimi lastnostmi na njenem območju določi z odlokom, javno objavi in pošlje davčnemu organu najkasneje do 31. decembra leta pred letom, za katero se odmerja davek. Davčne stopnje se določijo na največ tri decimalke natančno.
(10) Davčni organ objavi stopnje davka za državo in za vse občine na svojih spletnih straneh najkasneje do 31. januarja leta, za katero se davek odmerja.

(11) Davčne stopnje za del davka, ki pripada občinam, objavljene na spletnih straneh davčnega organa, veljajo tudi za odmere v naslednjih letih, dokler občina ne določi, objavi in pošlje davčnemu organu novih stopenj.

(12) Če občina ne objavi in pošlje davčnemu organu davčnih stopenj v skladu z določbami tega člena oziroma če objavi in pošlje davčnemu organu davčne stopnje, ki niso v skladu s tem členom, se davek odmeri z upoštevanjem stopenj, določenih z drugim odstavkom tega člena.
7. člen
(obdavčitev nelegalnih gradenj)

(1) Za nepremičnine, ki so nelegalne gradnje, se davčne stopnje po vrstah nepremičnin iz drugega in četrtega odstavka 6. člena tega zakona povišajo za trikrat in določijo na tri decimalna mesta natančno.

(2) Za nelegalno gradnjo po tem zakonu šteje stavba ali del stavbe, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- za stavbo ali del stavbe je izdana inšpekcijska odločba zaradi nelegalne gradnje po predpisih o graditvi objektov,
- inšpekcijska odločba iz prejšnje alineje je na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, pravnomočna in evidentirana v registru nepremičnin,
- za stavbo ali del stavbe inšpekcijska odločba iz prve alineje tega odstavka na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, ni izvršena (stavba ali del stavbe ni porušen ali zanj ni izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje).
8. člen
(oprostitve)

(1) Davka na nepremičnine se ne plačuje od nepremičnin, ki so:
1. - v lasti tujih držav in ki jih te uporabljajo za namene opravljanja dejavnosti diplomatskega predstavništva ali konzulata v Republiki Sloveniji, razen če tuja država ne nudi oprostitve davka na nepremičnine ali sorodnega davka za nepremičnine v lasti Republike Slovenije, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti diplomatskega predstavništva ali konzulata (vzajemnost), kar ugotavlja ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve
- v lasti mednarodnih organizacij ali predstavništev mednarodnih organizacij in jih te uporabljajo za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji, če so oproščene plačila davka v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo,
- v lasti institucij EU v Republiki Sloveniji in se uporabljajo za opravljanje njihove dejavnosti, če so oproščeni plačila davka v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo;
2. javno dobro, razen vodna zemljišča, ki se uporabljajo za poslovno in industrijsko rabo in za energetsko rabo;
3. varovalni gozdovi, gozdni rezervati in gozdovi s posebnim namenom brez ukrepanja,
4. neplodna zemljišča s šifro dejanske rabe 5000 in 6000.

(2) Oprostitve se priznajo po uradni dolžnosti na podlagi podatkov o nepremičninah, ki so evidentirani v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja.
3) Oprostitev za javno dobro iz 2. točke prvega odstavka tega člena pod infrastrukturnimi objekti, ki ni evidentirano v zemljiški knjigi, in za neplodna zemljišča iz 4. točke prvega odstavka tega člena, se upošteva z zmanjšanjem vrednosti nepremičnine za delež površine zemljišča pod infrastrukturnim objektom oziroma neplodnim zemljiščem, določenim na podlagi zbirnega katastra gospodarske infrastrukture ali banke cestnih podatkov, pri ministrstvu, pristojnem za infrastrukturo oziroma evidence dejanske rabe zemljišč pri ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo. Oprostitev za varovalne gozdove, gozdne rezervate in gozdove s posebnim namenom brez ukrepanja iz 3. točke prvega odstavka tega člena se upošteva z zmanjšanjem vrednosti gozdnih zemljišč za delež teh zemljišč, ki so določena kot varovalni gozdovi, gozdni rezervati ali gozdovi s posebnim namenom brez ukrepanja v evidencah ministrstva, pristojnega za gozdarstvo.